jutranje modrosti.

še pred šabeso.

če neseš gumo na hrbtu,

si terenc.

če vpiješ,

moraš k logopedu,

da ti zmanjša glas.

če ti reče sestra,

če ji pomagaš -

nou problem, bjbi.

medtem je ostalo 12 zapisov med osnutki.

ne zaradi primernosti.

kot ponavadi so.

osebni zapisi.

a ne intimni.

a vsake pol dneva se je situacija spremenila.

prijetno fotkanje in čudovito skoraj poletno popoldne 

se je v spremenilo v 39,7 večer.

iz inhalacij in čaja smo v pol ure prešaltali na urgenco z zvitim mezincem.

pa iz udobne vožnje na petkov koncert,

sva pristala na razgledni (zame agrenalinski) vožnji 

mimo drnuljka čez čepovan.

fotke so petkove.

s po / pred koncertnega martinčkanja.

z raggazinkom.

in objavim včerajšnji hitri zapis iz dnevnika.

med vožnjo z vsemi tremi fanti.

danes sem drugič sama v avtu s tremi fanti.

brez nane, to pomeni.

na rojstnodnevni zabavici je.

mi pa romamo po kavbojke.

na pas.

za h kroju.

pa po blago za novo praznično.

in po nove copate.

in bio vrečke.

in razlog, 

da imam čas tapkati po telefonu so vzkliki fantov v avtu.

kabrio.

lej, folksvagen.

reno.

pežo.

folksvagen.

folksvagen.

uuuu tesla.

bel tesla.

jinx.

koliko je bentlijev v selcih?

reno.

...

disclaimer 1: bio vrečke smo pozabili kupiti

discalimer 2 : bel tesla - its a thing. namesto rumen avto :)

<3

praznična pomlad

Mama je živela v vasi, 

v tisti hiši, z doma zvezenimi zavesami. 

In zraven hiše je bil lesen gank, 

s katerega so vedno viseli rdeči nageljni. 

In se sprašujem, kje naj danes najdem naglje za mojo mamo.

Take, ki bodo vedno cveteli? 

Kako naj jih povežem v šopek?

Pa se spomnim na kozarce, 

ki so v vsakodnevni rabi 

in bi lahko zacveteli v novi podobi.

iz prispevka iz nove praznične.

<3

s kakšno majhnostjo sem danes vstopila v njihovo hiško.
v njihovo veliko zgodbo.
zgodbo posebnih src.

<3

jutro je bilo v znamenju sporočil o srčkih in solzah.
in dan se je zaključil z velikim in ponižnim hvala 
in najlepšim okrasom okrog vratu.
cel svet.
in njegovo darilce iz vrtca.

<3

lahko bi še pa še pisala o marcu, 

ki naj traja vse leto.

da bodimo druga drugi sestre,

ne tekmice.

v čemerkoli in v vsem.

seveda to velja tudi zame.

in nadhvaležna sem za ta vikend,

ki je za nami.

kot bi se en delček neba zacelil.

<3

 impro studio je skoraj končan.
in ljuba nana ga je danes na ta gloomy deževni torek pobarvala.
en sobotni termin za mini fotkanje (30 min) je še na voljo,
če koga pokliče.

<3

zjutraj smo se objemali malo bolj močno kot ponavadi.

in samo povem, 

pakiranje za zimsko šolo v naravi je kar big deal.

mr me je peljal v službo.

oh, kako nad dobro je biti passenger princess.

nana je iz šole prinesla orglice in note,

ragazzinko pa kilo risbic iz vrtca.

zvečer je prispelo še eno čudovito zaljubljeno sporočilce.

pa trije kratki pogovori s prijateljicami.

kar ok si za ponedeljek, ljubi ponedeljek.

<3

in ker že dolgo nisem delila tu spretnih prstkov.
en levjesrčni waaaa.
<3

pa je kar sobota.
kovček, ki je v resnici težek kovč,
je že skoraj končan.
nanina soba je skoraj pospravljena.
tudi cunje so skoraj oprane.
ampak.
fotko ščita sva poslala.
nič skoraj.
in to skoraj 36 ur pred rokom :)
<3