fotki, ki sta se sprožili ponevedoma.
in bosta ljub spomin na zadnje dni.
in zdaj-že-tradicionalna fotka.
mama 53 za tri dni.

<3

summer journal. simplicity.

iščem besede.

mile,

ljubeče,

utrujene,

polne radosti,

s samo enim samoglasnikom,

najdaljše,

najkrajše,

prazne in polne.

zapletajo se,

zatikajo,

prepletajo,

lomijo,

zalomijo,

in najdejo.

v eni sami.

preprostost.

<3

junij,
hvala.
<3

medtem ko gledam na uro
in preračunavam,
kdaj naj se odpravim od doma v službo,
in med nalaganjem vseh fotk zadnjih prazničnih dni,
prilepim sem en štorkljast spomin na mini dopustek.
prekmurje, ljubo si nam.
<3

čokolalala

čokodedede

čokola

čokode

čokolade.

v najljubkejši verziji.

<3

ta teden sem kavo pila s tole ustvarjalko.
in posebni srček je z menoj doma.
pripravljen na domoljubni praznik.
vsak dan.
<3

en dva tri ... bis

to je dnevniški zapis tistega torka.

in ja.

smo zamujali tudi na ta torek.

in ja,

tole je bil res kar korak (ali 16 korakov)

ven iz cone ne samo udobja.

zelo iz cone.

kakršnekoli :)

na koledarju je ravno 'moj' dan.

najlepša šminka,

ki jo lahko dam nase,

je veselje.

v službi sem dobila profi maskerko.

in za prajmer in glow ohranila veselje.

ano sem spoznala v garažni hiši pod filho.

ene 57 min pred snemanjem tega podkasta.

in že ko sva prišli do filhe,

sem imela občutek,

kot bi jo poznala že vsaj pol življenja.

iskriva, topla, duhovita in prizemeljena.

in tu je.

naš

1, 2, 3 ... BIS

<3

prejšnja nedelja je bila prav posebna za njih.

<3

posebni vikend je spet za nami.
sobotna filharmonična tržnica,
z dirigentko sofijco.
in nedelja za v spomin.

miren teden vsem.
<3

in danes so bile na vrsti nadljubke smrčkaste kepice.

male f f f.
<3

bil je poseben dan.

njen.

in začela ga je že v svojem velikem slogu.

mami, vsi ta pomembni smo na s.

js pa sovica pa jezus.

in potem sva zlato sofijco z brki od kakava s smetano 

pripeljala pozno zvečer domov.

poln dan je bil.

zdaj pa na polno na sivo pot.

<3

večer je.

vsi so pozaspali.

zaveso pri kuhinjski mizi sem zagrnila.

med tipkanjem tega zapisa,

se s prsti zapletam med zastavice.

v zlate in roza nitke,

ki visijo nad kuhinjsko mizo.

tiste,

za nanin god.

pripete na zagrnjeno zaveso, 

so se spustile tik nad mizo.

lahko bi padle v juho.

namesto nudlcov.

no, brez skrbi,

nimam juhe.

in tole je prav zabavno.

malo tipkam,

malo brišem.

tipkam na pamet

in po posluhu iščem prave črke na tipkovnici.

tipkanje in šelestenje sta edina šuma v kuhinji.

še eno uro nazaj se je zdelo to kot znanstvena fantastika.

če bi bil današnji dan barva,

bi bil svetlo zelen.

in najsvetlejši del svetlo zelene

je čudovita novica,

da si je mali b izbral čudovit dan za svoj prihod na ta svet.

najbolj nasičeno zelen pa nenaspan kiddo.

bratsko deljenje sobe je res super zabaven,

a utrujajoč šport.

predvsem naslednji dan.

pa en kup prijetnih fotk je ostalo na fotoaparatu,

a lightroom se je odločil,

da bo dovolj.

torej fotke prilepim drugič.

miren teden vsem.

<3

 na fotkah se ne vidi antibiotika,
nepospravljenega otoka,
kupov neopranega perila.
ampak.
zofkasti mafinčki.
podeževni sprehod za boljši svet.
in to, da je lahko trava večja kot raggazinko -
pa še v šolo nau šla v jeseni -
to pa se vidi na fotkah.
in naj bo to dovolj.

miren večer vsem.
<3