današnji dan gre na seznam.
ljubih dni.
čisto možno, 
da brez golobčka ni benetk
(res si moram poslušat to pesem enkrat),
ampak brez njega ne bi bilo
toliko blagoslovov, smeha in topline.
in tale naš messi.
sama ljubav okrog njega.
<3

eden mojih ljubših septembrskih dni.
z enim najljubših sprehodov.
čez naš ljubi rožnik.
in jutri se nana vrne domov.
komi čakam.
<3

moja milina čez milino ni samo moja.

še zdaleč ne.

naša je.

od čisto vseh.

in včasih imam tudi pomočnika,

ki ovčkam dodeli imena.

<3

o, ti, srčica, polna luna,

danes zjutraj si se zdela prav ljubka.

se kmalu spet vidimo.

bodi nežna.

prosim.

<3

zjutraj sem namesto stalnih dihalnih vajih,

napihovala balone.

in šestko.

ki jo bomo prišparali tudi za devetko,

pravi raggazinko.

sreča naša.

<3

 še 100 dni do božiča.
in mamina potičnica je postala štalca.
<3

kot sfilcane.

najlepše kravce daleč naokoli.

in ko bom velika,

bom imela doma tri takele kravce.

<3

pa imamo spet tole rumeno rutko doma.
pravzaprav jo ragazzo pušča kar v šolski garderobi.
tako mi je rekel včeraj.
danes mi je rekel,
da včeraj je pa ni pustil,
ampak pozabil.
no, bomo preboleli,
ker šablono je pa danes vzel s seboj.
nano je že našla longeta.
kiddo pa ima sindrom šlapoštumf.
vsak dan podpisujem še eno rap-dejavnost.
in medtem ko prestolonasledniku obljubljam neopravičeno uro,
če zamudi avtobus,
objokano deklico na postaji peljem v šolo,
ker je spet zamudila avtobus.
moji možgani so morda kot en zavit rokopisni notni zapis.
en kup enih nerazvozlanih informacij.
spet sem pozabila,
kako se čuti september v moji glavi.
vdih. izdih.
in iskrena hvala.
<3