petek, 29. julij 2016

summer journal. zgodbe z vrta. 17. teden

danes sem končno posejala tisto špinačo,
ki si jo obljubljam že cel teden.
kumare nam dobro uspevajo.
tudi brokoli obeta.
ajbiša (sleza) nikakor ne morem krotiti.
koruza je v puberteti.
eh, melisa nam je šla v cvet.
vsako jutro se zunaj napasemo borovnic in malin.
(no, te dni jih je mama nosila bolniku na kavč.)
sivka vabi metulje in čebele.
na melisi pa več ali manj pristajajo čmrlji.
stročji fižol čaka nekoga,
da ga pripravi za solato.
češnjevi paradižnički so že prav slastni
in korenček je sicer majhen,
a velikega duha (miškolina) 
to ne moti preveč.
pač je vsaj dva naenkrat.
malamiška je zmazala tri jagodke.
no, to je bila bolj topla marmelada.

***

pridružujem se Anjinim zgodbam z vrta.
 ***























četrtek, 28. julij 2016

summer journal. ta teden

dežuje že cel ljubi dan.
in čeprav oba z miškolinom potrebujeva kak sprehod ali štiri
in veliko sonca,
se mi zdi, 
da je danes tale dežek nekako olajševalna okoliščina.
da lažje zdrživa še en dan.
drug za štirimi stenami.
bereva,
gledava heidi in ledeno dobo,
striževa,
lepiva
in pečeva mafine.
miškolin veliko govori o tem,
kaj vse že zna v vrtcu
(in doma čudežno pozabi).
beremo 
abrakazebro,
nekaj res posebnega,
zmaja direndaja in ževuzonpri
in grško mitologijo.
sredi dnevne si narediva šotor iz zaves in kavča.
potem so tu še duplo kocke.
in obiski atov in mam.
aja in antibiotik vsakih osem ur.
bljek.
in sem in tja je palček škratek dovoljšnja motivacija 
za popoldanski počitek s spuščenimi roletami.
močno si želim,
da se z vročino poslovimo,
da kašelj izpuhti in
da bi bila nocojšnja noč mirna.
predvsem za miškota.
















sreda, 27. julij 2016

summer journal. točenje medu




































jutro smo začeli z risbico za mamo in ata.
s srčki.
in z njima popili praznično kavico
in pojedli zajtrk.
potem pa malo pospravili in
naredili šotor sredi dnevne.
dokler nas ni ata poklical.
in smo pohiteli.
pomaga točiti med.
neka posebna energija takrat zaveje.

in čisto na kratko o točenju medu.
iz panjev je ata najprej vzel satnice.
nežno je odstranil čebele
in nato satovja prinesel v notranjost.
potem je s čebelarskimi vilicami odstranil voščene pokrovce,
s katerimi so čebele pokrile med, 
da bi ga zaščitile pred vlago.
odkrita satovja je vstavil v točilo za med in ga zavrtel. 
ob vrtenju je centrifugalna sila potisnila med iz celic na obod točila,
ko je bilo satovje iztočeno na eni strani, 
sva točilo ustavila in satovje obrnila, 
da se iztoči tudi med z druge strani satovja. 
prazno satovje je nato vrnil čebelam nazaj v panje, 
od koder ga je prej vzel.