sreda, 01. april 2020

soul gardening #36

v nedeljo je cvetna.
letos bo res posebna.
in morda še koga nagovori križec, 
spleten iz ovelega narcisinega lista.
zato prilepim navodila sem.
1 mz 1,11



torek, 31. marec 2020

včasih se zgodi,
da se na zadnji marčevski dan zgodi božič.
in na pobeljenem travniku sveti narcisa.
kot zvezda repatica.


četrtek, 26. marec 2020

dan kasneje

včeraj je bil tak dan, 
da bi se najraje pokrila s kovtrom čez glavo.
niti šopek narcis ni pomagal.
hodili smo malo drug po drugem,
malo drug mimo drugega.
in potem še malo vštric.
čisto malo.
in danes smo se šli materinski dan po materinskem dnevu.
vstala sem prva.
in začela dan,
tako kot se za gre.
in potem vse lažje steče
in je vse prav.

in na spodnji fotki je uokvirjena 



nedelja, 22. marec 2020

soul gardening #26



vsako jutro, ko se zbudim,
se vprašam, 
če je to res.
ali sem morda samo zaspala sredi nekega apokaliptičnega filma.
kar ne navadim se.
in hkrati si želim,
da se mi ne uspe navaditi se.
da se dovolj zgodaj vse skupaj umiri.
in si spet privoščim občutiti čustva.
trenutno je to čisto preveč.
in današnji komorebi gre na seznam tisočih darov.
1 kor, 15, 57

petek, 20. marec 2020

sreda, 18. marec 2020

soul gardening #22




sedim na še ne ozeleneli travi.
sonce me greje.
zamižim.
moja molitev je most.
tam nekje med mirom in strahom.
ps 116, 2




zdaj je postalo časa še pa še.
no, ja.
in ko nam uspe biti skupaj,
ga izkoristimo za ustvarjanje spominov.
takih, ki nam polnijo srca
in takih, ki se vidijo.
in naravne prstne barve so iz ljubke trgovinice silly.

ponedeljek, 16. marec 2020

ustvarjalnice

sploh ne vem,
če sem tu že kdaj delila ustvarjalnice,
ki jih skupaj s spretnimi prstki nane in kiddota in ljubih nečakinj,
delimo v reviji pogled in na blogu ljubke trgovinice silly.
kar nekaj jih lahko najdete tudi na portalu dobre zgodbe.
pa prilepim klike semle.
mogoče v teh dneh pride komu prav.
izdelali smo samoroge
in ublek.
v zadnjem pogledu pa so objavljeni ljubki gregorčki iz orehovih lupinic.
in spodnje besede so bile objavljene v članku revije naša družina.

Ustvarjanje z otroki je pomembno za njihov razvoj.
Velikokrat pozabimo, da imamo precejšen vpliv na otrokovo ustvarjanje starši sami. Kolikokrat
na neko dolgočasno deževno sredo poiščemo nogavico brez para, ji našijemo dva gumba za oči, iz
oranžne volne naredimo cof in še prišijemo nasmeh. In tako nogavico spremenimo v ročno lutko.
Ustvarjanje res ni noben bav bav, nobena znanstvena fantastika. In ustvarjanje z otroki je nekaj
tako organskega. Samo čas si je potrebno vzeti. Naj bodo začetki nežni in ne organizirani v
smislu: ''Danes od 17h in 13 minut bomo ustvarjali.'' Najlažje za starše in otroke je, če velik svet
ustvarjanja spoznamo skozi igro, in na našo srečo otroška domišljija res nima meja. Otroške oči v
prazni škatli vidijo masko za astronavta in prazna plastenka je zanje vesoljska raketa.
Potrebujemo še malo filca za ogenj, ki ga prilepimo na plastenko, dodamo še elastiko za
naramnice in tri dva ena, raketa je izstreljena.

Manj je lahko tudi več.
Kar se tiče potrebščin, se tudi tu izkaže za najboljšo metodo
''manj je več''. Navadne vodene barvice, čopič in blok risalnih listov bodo odličen začetniški
komplet (za manj kot 10 evrov). Izdelamo lahko tudi t. i. reciklirančke. To pomeni, da uporabimo
tetrapake, tulčke, stare majice, pokrovčke, sladoledne palčke.
Tetrapak lahko z akrilnimi barvami postane lonček za rože. Tulček in pokrovčki skupaj z nitjo
lahko zaživijo kot marionetna lutka.

Bodimo iskreni. Z otroki in sami s seboj.
Najbolje bo, če iz malih možganov kar takoj zbrišemo kakršnekoli idilične slike s socialnih
omrežij, kjer starši in otroci v ujemajočih se oblačilih ustvarjajo, seveda nepopackani in vsi z
blaženimi nasmeški. Pa ustvarjanje ni le to. Včasih je miza po urici barvanja z vodenimi
barvicami videti kot bojno polje in ne kot da je bilo na sporedu ustvarjanje. Zato z otroki
ustvarjajmo v prostoru, kjer nas ne bo skrbelo za doma izvezen prt, ki nam ga je podarila
prababica. Prav tako ni nujno, da bomo vedno končali nasmejani in bomo zadovoljni. Pomembno
je, da smo med ustvarjanjem z otroki iskreni. Naj naš odgovor na otrokov ’’A ti je všeč?’’ ne bo
osredotočen samo na končni izdelek. Potrudimo se in jim povejmo, kaj nam je bilo všeč tudi v
procesu ustvarjanja. Seveda brez napak ne bo šlo. A te izkušnje so vredne kake solze in z ihto
zmečkanega papirja. Ko otrok postane neučakan, naveličan in bi najraje vse spustil iz rok,
premislimo, ali je morda tokrat vredno, da ga spodbudimo naj poskusi nadaljevati. In če bo
potrebno še dvakrat. Učiti otroka potrpežljivosti in vztrajnosti je velik izziv sodobne vzgoje.
Ustvarjalni pripomočki naj bodo na dosegu otroških rok.
Naj čopiči ne bodo pospravljeni nekje zadaj v predalu ampak jih postavimo npr. na kuhinjski pult
poleg kuhalnic. Tako bodo otroci imeli večkrat željo po ustvarjanju in kmalu bo želja prerasla v
rutino in potrebo.
Z ustvarjanjem otroci razvijajo radovednost, ustvarjalnost, domišljijo. In razlogov za ustvarjanje
je vedno dovolj.

Naj bo ustvarjanje prilagojeno starosti otroka.
Otrok je pripravljen za prvo ustvarjanje takoj, ko zna prijeti barvico. Ponudimo mu še list in z
zanimanjem skupaj z njim opazujemo prve sledi, ki jih pušča barvica na papirju. Pustimo mu, naj
svojo umetnino potem še raztrga ali kasneje z otrokom prilagojenimi škarjicami poskusi razstriči.

Za malčke so primerne prstne barve, starejšim otrokom ponudimo akrilne barve – te so obstojne
tudi na lesu, tekstilu, kamnu. Nobena barva ni napačna barva, tudi barvanje čez črto naj pri
triletniku ne bo razlog za to, da barvice pospravimo. Predšolskim otrokom že lahko ponudimo kos
blaga, šivanko in gumbe.
Naj se otrok med ustvarjanjem počuti varnega. Prisluhnimo otroku in sledimo njegovim željam.
Naj ima na voljo čas in prostor, da raziskuje.

Ustvarjanje je čudovito darilo.
Negujmo otroško željo po ustvarjanju. Izkoristimo ta čas, ne le za urjenje motoričnih spretnostih,
temveč tudi za čas, ko imamo ugasnjene zaslone. Naj bo to neprecenljiv posvečen skupni čas.