ponedeljek, 14. januar 2019

pracitising simplicity. mondays

že od nekdaj ne hejtam ponedeljkov.
kaj pa vem.
včasih bolj hejtam kako soboto ali torek.
no, zadnje čase je najbolj kaotičen trenutek tedna nedelja ob treh.
takrat ugotovim,
da ko se bomo vrnili z obiskov,
bo ura že krepko preveč.
jutri zjutraj pa sploh ne bo šlo.
ja, vsakič je tako.
in ne znam si pomagat.
ne tako,
da bi te stvari uredila v nedeljo dopoldne.
ali pa da se nam uspe na obisk skidat takrat kot smo zmenjeni.
torej.
kljukam seznam v glavi
in zraven malo hejtam nedeljo ob treh.
telovadna oprema.
lonček.
uh, ja. 
tega je pozabil danes.
pregledat mapo,
če je še kako dovoljenje za objavo slik in imena,
ki ga še nismo podpisali.
vsaj dvakrat.
aha, list za govorilne ure.
aja, temu se zdaj reče pogovorne.
potem Mr ugotovi,
da se nam pogovorne prekrivajo s cepljenjem.
ah, na to sem seveda pozabila v četrtek,
ko sem naju prijavila.
pa kje je že četrtek.
aja, še naloga za verouk.
pa ...
ja, listek od božiča sem res imela jaz v žepu od bunde.
in ja, sem se zmotila.
četudi se nikoli ne zmotim -
po mamasto.
kiddo bi v nedeljo ob treh reševal križanke,
malamiš pa pobegne v naročje k mami.
ragazzino postane lačen.
oprana žehta še vedno čaka v stroju,
in kuhinjsko korito si tudi ne more pomagati samo.
jaz prav na hitro vse stvari obesim po kljukah.
teh, na vratih.
ker vem, da nas bodo vrečke toliko motile,
da ne bomo kar pozabili nanje.
in potem ko pokljukam vsa vrata
in ko pokljukam vse sezname v moji glavi,
še malo pohejtam nedeljo ob treh.
tako na hitro.
in ura je že 15 do štirih pa še malo ponergam,
zavijem z očmi,
da zakaj še nihče ni oblečen,
na hitro pobašem dva bodija, plenico in dve dudi,
potem pa gremo v avto in
še malo hejtam nedeljo ob štirih.
potem pa ni več časa za hejtanje.
ker se že zmišljujemo besedo na s - sofia.
ja, to je naš novi šport.

nežen ponedeljek vsem.
ravno prav ponedeljkast.
tak, da bi ga moral malo pohejtat pa ga ne.
ker ne gre dneva soditi kar po imenu.
dobro jutro, ponedeljek.


torek, 08. januar 2019

practising simplicity. art of remaking

ker vezenje ni samo za stare mame.
in sploh ni nujno,
da vse skupaj izgleda kot,
da si oblečen v narodno nošo
ali celo kot da si se zavil v kuhinjski prt in štikane fernke.
z vezenjem lahko izdelaš čudovito broško,
ki jo nosiš na jakni iz jeansa
in prehodnem pomladnem plaščku.
ali pa navadno črtasto bluzo,
ki spominja na spalno srajco,
z nekaj preprostimi vezenimi vbodi
spremeniš v preprosto očarljivo bluzo.
pri vezenju se lahko poslužujemo vnaprej pripravljenih vzorcev,
ki jih najdemo v knjigah o vezenju,
lahko pa vezemo kreativno - brez predhodnega osnutka.
edino znanje,
ki ga potrebujete,
je le poznavanje vbodov.
in ustvarjanje se lahko prične.


potrebujemo: 
šivanko
bombažno prejo (najlažje je s tisto, ki je spletena iz 6 niti)
škarje
bluzo

postopek:
odstrižemo primerno dolžino niti.
nit vdanemo v šivanko.
odpnemo gumbe na srajci in približno 15 cm od roba
(ali do višine prsnega žepka,
če ga srajca ima)
naredimo prvi preprosti vbod.
nadaljujemo z vezenjem vse do ovratnika.
nato pri vsakem preprostem vbodu izmenjaje izvezemo še marjetični vbod.
v kot ovratnika izvezemo najprej francoski vozelni vbod,
nato pa tri marjetične vbode (slika zgoraj).
ta mali cvet zaključimo še s tremi francoskimi vozli (slika spodaj)
in črtasta srajca je prenovljena.




objava je nastala za portal www.dobrezgodbe.com

nedelja, 06. januar 2019

practising simplicity. feel

večer je.
sama sem v kuhinji.
na jogasti podlogi.
ragazzino že sanja.
lučice gorijo
in nežno šepetanje se sliši iz dnevne.
zaprem oči in počasi vdihnem.
še vedno čutim vonj po kadilu.
zadržim vdih in se zahvalim.
za čudovit dan.
spet.
in izdihnem.
#ywaDEDICATE


ponedeljek, 24. december 2018

practising simplicity. family tradition

tam je pravljična jasa.
tam rastejo grmi šipka in brina.
in že nekaj let v malo votlinico prinesemo jaslice.
in sporočilo.
mir ljudem.









in kdor najde jaslice,
ga čaka presenečenje.

sobota, 22. december 2018

practicing simplicity. christmas story

o tem, kako skrbi jožefa za večerjo sem že pisala.
takole božično zgodbo pa so nam zadnjič podarili naši veroučki.
in njihova marinka.
sveti trije kralji s čisto pravim pozlačenim zlatom.
jožef s teniski na lučke
in pasom, ki je lahko tudi ztringz.
marija z najlepšim noskom in taaakimi učki.
in baby born jezuščkom v naročju.
nabriti pastirji z edamcem v svojih bisagah.
in angelci s svojo pesmijo.









petek, 21. december 2018

practising simplicity. granddaughter

dobro je, ko je na nežni bolniški.
to pomeni, da ni prehudo z njo.
in lahko gre z atam v loko.
na kakav.
in z mamo peče potico.
ker je tako kot včasih.
ona in onadva.



torek, 18. december 2018

to dete je bilo danes zagotovo največje v ambulanti.
pa ne najstarejše.
tri mesece in en dan.
in dobrih sedem kil sreče,
zavite v bundo in dve dekci, sem pripeljala danes.
zdravnica je komaj uspela slišati srčece,
ker se je smejal tako na glas.
no, njeni ključi so ga za par sekund začarali,
da je pozabil,
da stetoskop žgačka.
ne spomnim se več,
kako je bilo, 
ko smo bili v štiri.
tako lepo je napolnil prostor v naših srcih ragazzino.


practising simplicity. walnut nativity

najprej so bila orehove lupinice in volna.
jaslice za malega princa.
z veliko začetnico.
in potem je zasijala še zvezda.