danes se učim potrpežljivosti.

čakam, da glasilki spet nežno zamrmrata.

 to je ta tišina.

v barvah bolniške.

♥

b o ž i č

danes se spomnimo nanj še večkrat kot v zadnjih dneh.

to malo dete sem mu nesla v bolnico dober teden nazaj.

v zmečkani papirnati vrečki.

še z roko si zakrijem oči kot kak otrok.

saj me niti tako dobro ne pozna,

si mislim,

da bi vedel, 

da zmečkan papir ne pomeni,

da ga ne spoštujem.

samo celofan mi ni všeč.

in njegov zapis ob božiču me je ganil.

želim ga shraniti.

ne samo v screenshotu na telefonu.

tudi tu.

ker je božič vsak dan.

♥

Letos sem dobil za Božič tega Jezusa. 

Gledam ga, in vse bolj mi govori. 

Narejen je iz mehke volne. 

Prinaša toplino. 

Ko je Jezus pomagal ljudem je bil Jezus nežen

 in sprejemljiv, prijazen, ljubezniv in odprt za vsakega. 

Njegove roke in noge so vidne, a nimajo prstov. 

Od vsega začetka je bila Božja ljubezen odprta človeštvu. 

V vidnih in nevidnih znamenjih prihaja Bog v naše življenje.

Zmečkan papir je naša pot. 

Jezus položen v jasli,

 položen na naše takšne in drugačne poti in "zmečkane poti". 

Ne vidim Jezusovih oči. 

Oddaljen sem in delam po svoje, on pa želi biti z menoj. 

Ne pogledam ga v oči, ker mi je nerodno. 

Jezus je skrivnosten. 

Božič je, ko vidimo in gledamo, kako je vse božje. 

Bodimo božji.

z ragazzinom sva že včeraj spekla potice,

Mr in otroka pa so danes obesili še lučke in jaslicam dali mesto.

mislim, da smo bili letos zadnji tu okoli.

ja, zelo zadnji.

z izjemo lučk, ki jih imamo v dnevni že od avgusta.

debate spet potekajo o božičku in darilih.

o kolednikih in kolebnici.

pa o štalci in jezusu.

ljubezniv božič vsem.

naj šepeta njegovo ime.

♥

dober dan ponedeljek

na poti v šolo se pogovarjamo o zvezdicah,
o katerih poslušamo te večere v cerkvi.
nasmejem se ob vsakem rsku, ohoahaju in psstu.
o pogumu, blagoslovih, malih in velikih hvaležnostih.
dober dan, zadnji adventni ponedeljek.
♥

letos bomo imeli posebne jaslice.

ker ni smisel jaslic,

da so krhke porcelanaste figurice tam nekje na najvišji polici same sebi namen.

ker je tako lepo, 

ko otroške ročice pocrkljajo dete.

♥

včeraj je bil tak večer.

samo najin.

popili sva kapučino.

no, ona seveda ne pravega.

in nato gledali hrestača.

z najbolj posebnega sedeža v operi.

na poti domov je čebljala do medvod.

o bleščicah, vojačkih, klovnih, snegu, baletnikih, smrečici.

potem pa je le zaspala.

no, doma je pa takole z njim.

na gugalnici.

♥

dobro jutro, ponedeljek

nana je v vrtcu.

kiddo je v šoli.

s seboj je vzel nadota.

Mr teka.

ragazzino sanja.

jaz sem danes popoldne.

in prižgem svečki.

♥

prej mu je takole pomagal kiddo.

zdaj pa je na vrsti angel prvega koraka.

♥

in hribček je iz ljubke trgovinice silly.

angel prvega koraka je angel premika.

stati ali hoditi - kakšna je razlika!

najprej stanje, sedenje, a zdaj se hodi.

tako je angel prvega koraka angel velikega dejanja.

nekdo se premakne prvič in za vedno od

stola do mize in to je nedvomno ogromno.

stopila je mala nožica iz sebe in šla. 

zdaj je velika in ni karsibodi! saj zdaj hodi.

a to je ta silna razlika.

tako bo lahko stopila kasneje v raketo,

v vesolje, v vsemir po človeško spoznanje

in dušni mir.

(t. p.)