ponedeljek, 27. januar 2020

dober večer ponedeljek

čakam kiddota, 
da končna z nogometom.
tako pravi on.
in me vsakič znova pusti malo kva, a zdaj pa še to.
potem se spomnim, da je nogomet nog.
nauk o glasbi.
njemu ljub predmet.
še 9 minut imam.
pa si vzamem čas za par besed tu.
lahko bi pisala o trobenticah,
ki sem jih videla danes.
pa ne bom.
danes sem se spet zbudila z oh, what a night.
pa ne v smislu,
kot bi bil izrečen isti stavek v kaki trivialni nadaljevanki 
o razočaranih gospodinjah.
spala sem v vseh posteljah.
tudi na kavču.
bila sem dvakrat na stranišču.
z otroki.
enkrat sama.
dala žličko paracatemola.
in namazala uho z oljčkom.
tudi v kuhinji sem pogrela mleko za ragazzina.
ja, uo vat a najt, čisto zares.
in če semle prilepim fotke z včerajšnje petminutne maškarade v dnevni,
se tole sploh ne bo bralo kot tragično jamrajoč zapis.
no, vsaj poskusim lahko.
nežen teden vsem.
dober večer, ponedeljek.
ps. vsi kostumi iz ljubke trgovinice silly.
in so v teh dneh tudi znižani.





sreda, 22. januar 2020

sladoled po deset

ima najlepšejši in najbolj kjut pustni kostum,
kar sem jih kdaj videla.
in to bodo njeni copatki.
posuti z mrvicami.
diy projekt kmalu na sillyjevem blogecu.


torek, 21. januar 2020

dober dan torek

izstrigla in pobarvala sva mu rumeni in rdeč karton.
gledava nogomet.
granada in barca.
piščalke pa ne rabi, pravi,
ker danes mu gre dobro žvižganje.
mhm, rečem in mu pomerim vročino.
jap, preveč. 
na vrsti je zdravilo.
ena proti nič je.
tudi ena proti nič za brufen.
popijem kavo.
še včerajšnjo.
in si dam v ušesa all is well.
še uro crkljanja na kavču,
potem pa v službo.
dober dan, torek.



petek, 10. januar 2020

dober večer, petek







ne poškodujte zemlje.
ne dotikajte se zraka.
ne storite nič hudega vodi.
ne sprite me z ognjem.
pustite me, naj govorim vodi.
naj govorim zemlji.
in ptici, ki živi od zraka.
(b. m.
iz hvalnice svetu)

in ljuba indijanca.
ob sončnem zahodu.
na našem naljubšem travniku.

ponedeljek, 06. januar 2020

trije

zvezda sem sredi vaših noči,
svetlobo prinašam v temne vam dni.
še ponovi,
preden danes še zadnjič obleče pastirja 
in si da čez rame malho.
nana pripoje še božični mir prinašamo aleluja.
rdeča šestgrba kamela micka, 
ona in prijatelji,
s katerimi so lepšali praznične dni ljudem po vaseh
tu okrog.
ljubi koledniki.


nedelja, 05. januar 2020

iper III

najlepša poved današnjega dne se je zgodila.
doma je.
in v dnevni so se prepletali.
poslušala sta o malem divjem pujsku.
o srni,
o žuljih
in domnovem kolesu.
in ni je fotografije na tem svetu,
ki bi narisala hvaležnost,
ki jo čutim.


sobota, 04. januar 2020

iper II

zbudim se ob 3.47.
preverim, kako je.
ok, zbudil se je in je na trasi.
in zaspim nazaj.
ob 6h spet preverim stanje.
naredim screenshot.
kaj pa vem, 
ne zaupam najbolj tem live trackom.
ko se slišiva,
mu rečem, 
da vidim,
kje je.
no, ugotoviva,
da tam ni.
pove mi še,
da je spal štiri ure, 
da se približuje postaji
in da nima signala,
da se slišimo kasneje.
kliče me žusto,
da bo on šel tjale v italijo,
ker ti tracki ne delajo.
nasmeji me.
povem mu,
da je spal štiri ure, 
da je na tekmi in je že na prvi postaji 
in da je ok.
to je optimalno,
mi odgovori.
ja, si mislim tudi jaz.
dopoldne si damo ogromno opravit z deco.
nana se zjoče vsakič,
ko se spomni na Mrja
in že četrtič gledala hrestača.
kiddo je kolednik
(kolebnik, če vprašaš nano)
- pastir z belim trakom in zvezdo.
lahko mi rečeš kar ninja, mami, 
mi reče v avtu,
ko prazni žepe polne sladkarij,
ki jih je dobil.
po kosilu se čas ustavi.
ragazzino zaspi.
kiddo in nana se ukvarjata z vernijem.
v moje misli se prikrade tisti votel in okoli ga pa nič ni.
pogledam na track,
67tič.
vidim, da zdaj pa zares deluje.
naredim si še screenshot.
nana bi zdaj sneg.
uf, 
se popraskam po laseh in malo zavijem z očmi.
in ji rečem,
da najprej opravilo -
nogavice poparčkat.
iz dnevne se po treh minutah sliši tak radosten smeh.
nana in kiddo delata angelčke namesto v sneg 
kar v nogavice.
nasmejem se še jaz.
tako dobro dene.
zvečer gremo še na nežen obiskec in
med potjo nazaj kiddo najde v kapuci še dva bombona s koledovanja.
...
otroci spijo.
najdem samovo fotko na s1 ig.
tako hvaležna sem zanjo.
in potem še dopiše,
da sta pravkar govorila,
da je ok,
da lahko mirno zaspim.
...
preden tu končam,
seveda spet preverim track.
blizu cerkvice svetega urbana na vremščici je.
še dobrih 81 km in pol.
mirno noč vsem.

petek, 03. januar 2020

iper I

dve leti nazaj je bilo.
in na spodnji fotki na blogu,
smo bili v resnici trije.
malo srčece,
za katerega sva izvedela dan prej.
ni čudno,
da sem jokala,
ko je prišel v cilj.
danes smo spet tu.
razlaga mi nekaj o magnetu za filanje ure in kako potem zmede garmina ...
bzzzzz,
delajo moja ušesa.
ker take informacije sprožijo v moji glavi alarm,
da nekaj ne štima.
bzzz vklopim, ko ljudem razlaga,
kje vse bo tekel,
da ga čaka okrog 9tisoč višincev.
mogoče celo 10,
kaj pa vem ...
teh podatkov ne želim slišati.

štart ga čaka ob treh zjutraj.,
nana se zjoče zunaj na klopci.
kiddo je navdušen,
ragazzino pa je v svetu na glavo -
njega to ne briga -
četudi ga bo nadvesel,
ko se vrne.
ko se posloviva ga poljubim, objamem in mu zašepetam
naj ga čuva.
ker to je edino,
kar ni spremenljivo pri tem podvigu.
on se tega zaveda.
veseli se.
in si želi.
priti do konca.
tudi jaz.


četrtek, 02. januar 2020



končno sem bolje.
in sem prilepim fotke s čudovitega sprehoda.
prvega letos.
in ja, ragazzino je zares shodil dober mesec nazaj.
in od takrat naprej se še raje nosi.
in sploh najraje z Mrjem v zvezdnati bobici