šla sem v lj.
ko je miškolin zaspal.
na faks.
na prečudovito vegovo,
posuto z listjem.
in si nisem mogla pomagati.
šibala sem po listnati preprogi.
dvakrat.
kljub (po)smehu mladih bruck.
potem sem se streznila.
vse dokler na trgu revolucije nisem zagledala listja,
pograbljenega na kup.
potem mi je spet zašumelo.
in prav na lahno
sem na hitrco malo stopila na rob listnatega hriba
in dva listka čisto malo vrgla v luft.
jesen je res čudovit letni čas.
..................................................................
miškolin je medtem zabaval mamo in modrookico.
in sosedovega k.
to pa so eni gormiti,
ko so na kupu.
sploh mama.
:)
zdaj naš mali gormit in bager in ričko,
vse v eni osebi,
že sanja.
ubogo bitje je tale zimski čas kar pošteno zdelal.
že med umivanjem je v banji čičal pri miru
in sem in tja zatisnil očke in zajamral ni ni.
potem sem mu jaz odgovorila kuku in sva bila spet živa naslednjih 10 sekund ...
mirno noč.
ps.
jabuček,
gormit te čaka pri nas.
še vedno.
