četrtek, 29. januar 2015

mežikanje



ker mežikanje vsekakor ni samoumevna reč,
če veš ...

nekaj pisem sem dobila.

upam, da ni kaj hujšega ...

zaradi fth,
ki sem jo zadnjič omenila.
pa se mi zdi fer,

da napišem tu.
o tem.
kako in kaj je s to stvarjo.
z gospo fizioterapijo 
in gospo facialno parezo.

kljub temu,
da me je malo strah
in mi je celo neprijetno pisati o tem.

zadnja stvar, 
ki si je želim,
je pomilovanje.
ali kar koli temu podobnega.

si pa zelo želim,
da če se kdo znajde 
(nedajbože) 
v podobni situaciji kot sem se jaz,
 ali če bo guglal,
kaj je to pareza,
da si lahko prebere mojo izkušnjo.
da ga bo moja zgodba
s srečnim koncem,
pomirila.


vse skupaj se je začelo še v bolnici.
zadnji dan,
ko sva bili z malomiško tam.
med zajtrkom.
ko sem pila belo kavo,
se mi je je pol zlilo mimo ust.
hitela sem v kopalnico.
v ogledalu sem se ustrašila sama sebe.
pol obraza ni bilo mojega.
urgenca.
1000 preiskav.
na koncu le:
bellova pareza.
najbrž zaradi vnetega ušesa.
trajala naj bi 6-8 tednov.

in kaj potem:
počitek.
kortikosteroidi.
b kompleks.
umetne solze.
prelimavanje učka.
fizioterapija.
rožmarinovo olje za masažo.
zavijanje v šale in objemanje termoforčka.

facialna pareza ne boli.
je pa zelo neprijetna.

nisem še dolgo bp.
trajalo je kar nekaj časa.
po petih tednih in pol sem si upala naresti prvi selfi :)

zdaj pa gubam čelo,
mežikam,
pojem
in lupčkam kot tavelika punca.

......................................................................
in.
spomnim se sis,
ki sem ji takoj zatežila po tf, 
kaj je z menoj
in upala, 
da mi bo rekla:
eh, samo stres je uri, jutri boš bp.

 spomnim se na sestri v bolnici,
ki sta ves ta čas pazili na mojo ljubo malomiško.

na sestro v urgenci,
ki me je stisnila za roko
in poklicala Mrja.

spomnim se na orl dohtarco,
ki mi je naredila pridigo.
kako je na avijonu.
da najprej daš masko sebi in šele nato otročiču.

in na sosiko,
ki mi je pokazala vaje in tapkanje prizadete strani.

moji fizioterapevtki
 pa takoalitako dolgujem še malo ene arije :)
za 'hvala'.
še 14 dni imam to možnost,
potem pa čisto zares rečem:

draga pareza,
sploh nisi bila luštna,
a vseeno sem se najbrž kaj pomembnega naučila,
ko si bila na obisku pri meni.
nisem te zasovražila,
vzljubila te pa tudi nikoli nisem preveč.
in upam ...
upam,
da se ne srečamo nikoli več.
objem,
uri.

sreda, 28. januar 2015

skozi okno

nima veze, 
kak nered je v dnevni.
še vedno ima monopol nad sončnimi poljubi.


potrebujem in hvala

potrebujem.
nekoga, 
da v red spravi našo dnevno ...
 ....



takole sem začela dan.
ko me je napol fršlok zjutraj.
...

potem sem pospravila samo računalnik .
in začeli smo.
s poljubčkom za sestrico.
v šotoru.
...

 po sestavljanju kock je bilo stanje še hujše.
da ne omenjam dogodka,
ko sem s palico od metle izpod kavča počasi reševala rorija in hitreca.
in potem hitela s hitrim pospravljanjem večjih kosov.
(preden je prišla mama,
ker ne maram pridig.)
mudilo se mi je že.

...

tu pride še zgodba o izgubljeni denarnici.

 ...
kljub vsemu sem odšla na fizioterapijo.
in mama je prevzela mesto poglavarke za tisto uro v našem domeku.
...

ko sem se vrnila ...
...
čudež.

malamiška je spala.
miškolin je v svoji kuhinj'ci kuhal kavico zame.
denarnica se je našla.
v dnevni pa ne duha ne sluha o jutranjem kažinu.
 ....

menda so bili palčki.
tako pravi mama.

hvala.

torek, 27. januar 2015



vila

za mojo najljubšo dojenčico.

naj jo obdari s krepostjo,
lepoto
in z vsem, 
kar si je mogoče želeti na svetu.

naj jo hladi s svojimi krili,
ko ji bo vroče.
naj jo objame s svojimi dolgimi ročicami.
naj jo s svojimi rdečimi čeveljci popelje tja,
kjer se sanje uresničijo.









in jo tudi prijavljam na izziv.
nov družinski član.


in uporabila sem.
za lička sem uporabila kar barvo Mod podge.
in na zatilju sem nitke kar prelepila s koščkom belega blaga.
in si pomagala z lepilom.

nekaj

moje najljubše blago.
merino volna.
rdeča barva in čopič.

in ne morem biti čisto tiho.
do večera.



ponedeljek, 26. januar 2015

in še nekdo je prišel

narcise in sonček sta priklicala tudi filcaste gnomčke.
take,
s posebnimi imeni.
pomlad.
poletje.
jesen.
in zima.

moja najljubša imena.
no,
najljubša takoj za imeni mojih najljubšejših.















dobro jutro ponedeljek

zadnji januarski ponedeljek.
ko je moč novoletne obljube popustila,
ko je skopnel sneg
in so se zunaj začele tasprane barve,
se je tudi mene lotilo.
tiste sorte notranje vreme.
nekaj vmes.
med januarsko melanholijo in mojo introvertiranostjo.
a danes je sonce.
in če dobro pomislim,
sem danes čisto malo zaslutila,
da bo kmalu pomlad.
in z njo barve.
tiste taprave.


dobro jutro, zadnji januarski ponedeljek.
in hvala, ker spet dišiš po barvah.


nedelja, 25. januar 2015

tri mesece in štiri dni

je imela malamiška,
ko smo jo peljali v posvetovalnico.
in imela je tudi 65 cm in 7 kil pa 300.




zdaj je punčka pripravljena.
za sweet paris.
london style.
in venetian day.

no, še jazbečarja potrebujemo, kajne.
takega z dežničkom in z bleščicami.

kdor ga kje najde,
naj mi sporoči, prosim.

trenutek

naš domek spančka.
še in spet.
in jaz sem ta trenutek z mislimi na pomladanskem travniku.
pri cvetlicah.
in soncu.
in pri mali deklici.
da se čimprej pozdravi.