všeč so mi najine jutranje minute.
ko se voziva v vrtec.
preveriva,
če brisalci delajo.
spredaj in zadaj, seveda.
in narediva slap.
pogledava, če se vidi ratitovec.
razlaga mi,
da so policaji rekli,
(včeraj popoldne,
ker danes še spijo po njegovo,
ker je tema - ob 7.20)
da moramo imeti prižgane lučke na cesti.
(tu bi lahko pisala tudi o tem,
da so policaji rekli,
da je mleko zdravo,
po malinovcu se pa bruha,
a weš.
pa je to že čisto druga tema)
potem mi obljubi, da bo ubogal b in i.
in stisne tigrčka.
in reče a sem ti rekel, da bo danes dež.
pohecam ga nazaj.
ej, ti bučman moj, ti si malo nabrit.
in mi reče
ej, mami,
ti si moja ritanabuča (kar pomeni bučanabrita).
potem pogledava,
če je b že v vrtcu.
ja, njen rumeni avto je že parkiran.
juhu, reče miškolin.
in mi zopet zatrdi,
da danes pa praša še i,
kakšen avto ima pa ona :)
spomnim ga,
da danes pa ponj pride papacito.
navdušen do lune in nazaj odpne varnostni pas.
mudi se nama,
še zavpije in že leze čez moj sedež ven iz avta,
dežek ga navduši.
a je moj prijateljjakob tudi že tukaj?
kmalu pride.
sezujeva se,
slečeva,
najdeva njegove pikapolnice
in dobro jutro
in lepo se imejte
in čaučau.
nasmehnem se.
hvaležna sem za najino vsakdanjo jutranjo mantro.
♥