ponedeljek, 24. december 2018

practising simplicity. family tradition

tam je pravljična jasa.
tam rastejo grmi šipka in brina.
in že nekaj let v malo votlinico prinesemo jaslice.
in sporočilo.
mir ljudem.









in kdor najde jaslice,
ga čaka presenečenje.

sobota, 22. december 2018

practicing simplicity. christmas story

o tem, kako skrbi jožefa za večerjo sem že pisala.
takole božično zgodbo pa so nam zadnjič podarili naši veroučki.
in njihova marinka.
sveti trije kralji s čisto pravim pozlačenim zlatom.
jožef s teniski na lučke
in pasom, ki je lahko tudi ztringz.
marija z najlepšim noskom in taaakimi učki.
in baby born jezuščkom v naročju.
nabriti pastirji z edamcem v svojih bisagah.
in angelci s svojo pesmijo.









petek, 21. december 2018

practising simplicity. granddaughter

dobro je, ko je na nežni bolniški.
to pomeni, da ni prehudo z njo.
in lahko gre z atam v loko.
na kakav.
in z mamo peče potico.
ker je tako kot včasih.
ona in onadva.



torek, 18. december 2018

to dete je bilo danes zagotovo največje v ambulanti.
pa ne najstarejše.
tri mesece in en dan.
in dobrih sedem kil sreče,
zavite v bundo in dve dekci, sem pripeljala danes.
zdravnica je komaj uspela slišati srčece,
ker se je smejal tako na glas.
no, njeni ključi so ga za par sekund začarali,
da je pozabil,
da stetoskop žgačka.
ne spomnim se več,
kako je bilo, 
ko smo bili v štiri.
tako lepo je napolnil prostor v naših srcih ragazzino.


practising simplicity. walnut nativity

najprej so bila orehove lupinice in volna.
jaslice za malega princa.
z veliko začetnico.
in potem je zasijala še zvezda.





sobota, 15. december 2018

mandljeva potička iz najlepše potičnice

za najin prvi božič je kupil veliko glineno potičnico.
in potico tudi spekel.
ta čudovit obred sva opustila.
do letos.
dokler ni k nam prišla čudovita mala potičnica.
z zlatimi pikami.
in z receptom.
in je zadišalo tudi v našem domu.
po ljubeznivih posebnih dneh.
po nežni mandljevi potički.









petek, 14. december 2018

trenutek

ragazzino je bolje.
zelo zelo bolje.
s svojimi drobcenimi prstki lovi lučice,
ki nam razsvetljujejo dnevno sobo.
skozi okno opazujeva drobne snežinkice.
in kava in malo risanja sta čudovito zdravilo 
za moj sleep deprivation.





sobota, 08. december 2018

ko glasba dobi krila. in otroci z njo

in ti in jaz in jaz in ti,
zamižiš in v zraku si,
odpreš srce, razpreš roke, 
glasba kar ponese te.

v dnevni sobi je enostavno.
klavinova, ukulele.
pokrovke in lonci na pike.
pa barbie flavta in lončeni bas.
in jih odnese.
ta čudovita glasba.
da ne bo pomote,
ni se mi še popolnoma zameglil um.
ne mislim naših simfonij v č - durmolu,
ki se jih sliši skozi slabo izolirane stene.
v mislih imam tisto glasbo.
z veliko začetnico.
ki se je ne sliši,
niti se je ne da ubesediti.
samo čuti se jo.
in dih postane drugačen,
srce bije bolj mehko
in očke dobijo iskrice.

in samo eno željo imam za najine otroke kot mama in glasbenica.
ah, ne, nimam ambicij,
da bi se s kakimi svojimi neizživetimi sanjami izživljala nad mulci.
 samo, da jim ne ubijem tega daru glasbe 
s pšššt in da slučajno ne bi
na koncertih.
ker se zmeša meni,
njih pa ranim.
ne, glasba nam ni bila dana za to.
da smo popeglani pomembneži,
(to ne pomeni, 
da podpiram odpiranje kokakole na koncertih.)
ampak da ji odpremo srce.

in danes dopoldne smo se znašli v mali dvorani moje filhe.
no, tako ji rečem,
ko pridem iz službe.
ampak danes smo bili tam na družinskem koncertu.
torej smo bili v ostrčevi dvorani slovenske filharmonije.
veliko otrok.
dva glasbena palčka -
violeta in basko.
aleksandra.
klavir se je spremenil v muho - mojstrico lupingov.
violončelo je poletelo v metuljem letu.
hecni klarinet je postal glasni stric petelin
in violina je kot čebela poravnala krila in sedla na cvet.
in najlepše je videti,
ko otroci na glasbi poletijo.
z bisernimi ogrlicami na špangici ali s plišastim medvedkom.
s ztrinzom v rokah ali pa v neki spidermanski pozi.
a najpomembneje -
ostanejo točno taki kot so.
in samo tako lahko dobijo krila.

letim, letim, letim, letim,
z glasbo res živim, živim,
odprem srce, razprem roke,
z glasbo osvajaš pravljice.
(k. medved)


foto 1, 2, 4  darja štravs tisu