ta objava bi iskreno morala imeti več besed
kot jih bo imela.
tako hvaležna sem
vsakič,
ko spoznam "še eno" iz
vasi kavica-z-mano.
in tole je čisto posebna družin(ic)a enajstih.
milina čez milino pač.
<3
ko dobim naročilo.
v smislu,
pet nas je.
mama, ata, deklica, deček in angelček.
takrat se vedno zahvalim za zaupanje.
in s prepleteno kito,
kot s popokovino,
povežem njihovo družinico z nebesi.
in včasih naredim mami levo ročico za kak mm dajšo.
ker sem neskončno hvaležna,
ko se čez kako leto oglasi,
imamo novo dete,
in samo napišem,
ko utegenete, skočite na pošto,
in z veseljem na-novo-popolno družinico pošljem nazaj.
...
tokrat sem prvič prejela sporočilo.
za njihovo novo dete.
povezano z nebeško popokovino.
ganjena sem dodala angelčka dodala na obroček
in ga s cmokom v grlu in hvaležnostjo vrnila mami naslednji dan.
<3
še zadnjič (prosim) v svoji dvomesečni karieri mame samohranilke
sem pozapela vse tri angelčke.
z vsemi kiticami in vsemi mmm.
in ubila komarja.
(blazno romantično, vem.)
in nastavila budilko.
ob vsem šundru v svoji glavi,
komaj uspem izločiti kako misel.
in to je ljubezensko pismo vsem mamam samohranilkam.
Preg 31, 25
Iz 43, 1-2
Ps 4, 8
2Mz 14, 14
Jn14, 27
<3