če bi v nedeljo vedela,
kaj vse me čaka ta teden,
zagotovo ne bi pisala o norem prejšnjem tednu.
dosegla sem vse ekstremne točke.
navzgor in navzdol.
tudi sem in tja.
malo se upogibam,
malo ne.
malo si odpustim.
malo ne.
malo čakam.
malo ne.
in včeraj zjutraj sem po polurni modni reviji
(za fotkanje)
pristala v krilu na pike in hokicah.
sredi poti skozi tivoli se zahvalim za vse to.
in potem se ne počutim kot begunka.
temveč kot romarka.
♥
p.s.
morda si vseeno želim mirnejše prihodnje dni.
praznična girlandica iz regratovih lučk
je zacvetela prav na njen god.
to čarobno idejo sem našla pri še eni sofiji.
potrebujete nit, šivanko in regratove lučke.
naberite jih še zaprte in jih nato nanizajte eno za drugo na nit.
počakajte kak dan ali dva
in čudovita praznična girlandica vam bo polepšala kuhinjo.
še posebej so videti čarobno,
ko jih obsije sonce.
takrat zlato zažarijo.
♥
telefon imam v avtu.
avto me čaka pri mehaniku.
in ja,
zmenjena sva,
da me pokliče,
ko bo delo končano.
bravo, uri.
spet se je zgodilo kot iz filma.
v tvojem velikem slogu.
kot ponavadi.
#sarcasmon
kiddo vežba kitaro,
nana čuva zob,
ragazzino je pri mami.
mr je v službi.
naredili smo praznično girlandico iz regratovih lučk.
samo še čakamo,
da se razprejo.
prilepim slike semle,
če se bo naš poskus iztekel dobro.
en miren četrtkov večer vsem.
♥
vmes se je zgodil prvi maj.
in drugi.
in še par njih.
zgodil se je prvi dan službe,
in zgodila se je tudi izgubljena slušalka.
izgubljeni ključi,
maskara na naninih trepalnicah,
najbolj zaljubljen telefonski klic za dobrojutro,
popoldanski sprehod v tivoliju z njima,
poln smeha in solz (od smeha),
najbolj nežno fotkanje za kosilo,
srčni kruh,
ragazzinkov pobeg
in današnji majski sneg.
in jutri -
jutri bom odrasla in zrela.
zato bom danes fulasta še bolj kot ponavadi.
♥
