sobota, 25. julij 2020

14 / 44

tako rada poslušam podkaste.
v avtu, 
med zlaganjem perila, 
med sprehodom, 
zvečer na kavču ...
in ta zvezek si delim z nano.
za pomembne zapiske.

petek, 24. julij 2020

13 / 44

a misliš piran,
me povpraša.
ne, ne.
iz irana je njegov očka.
vav,
je še rekel in odprl google maps.
jap, dolga pot je do tam.
in tudi ptiček je priletel od tam.
to ni prostor za počitek, to je prostor gibanja. prostor za neskaljeno otroško energijo, ki migota sama po sebi, ker takšna je, ker je to njeno naravno stanje, to, da se mora gibati, da mora tekati, ker le tako lahko obstaja, se razvije in osvobodi in poleti, poleti, poleti tja do obzorja in še čez, čeprav mama pravi, da to ne gre.
...
otrok trmari in poskuša plezati. težki zimski čevlji, s katerimi je še pred tednom dni gazil po snegu, ga ovirajo, podplat je trd in okoren, primeren za ledeno ali snežno podlago, ne pa za to sveže pomladno lubje. a to ga ne ustavi.
mama pravi, kaj ko bi raje poskusil na bližnjih igralih, poglej tjale, tisto je za plezanje, takšno je kot kakšno drevo, pravi,in kaže na nekakšen drog, iz katerega gledajo nekakšne ročke kot nekakšne odsekane veje. to, ja, to je bolj primerno za plezanje, razdalje med temi železnimi vejami so natančno izmerjene in preračunane za otroške nogice, mama to ve in ji je v uteho.
...
otrok še kar poskuša.
...
otrok ne neha.
...
mama zdaj stopi do očeta, poslušaj, kaj misliš ti, ne moreva mu vendar dovoliti tega, prosim reci kaj, ne sedi tukaj, kot da ta, ki si na vsak način poskuša zlomiti nogo, razbiti glavoali si vsaj raztrgati hlače in uničiti čevlje, ni tvoj otrok.
oče nič ne reče, samo sedi, skomigne z rameni, s kotičkom očesa pogleda k otroku, ki še kar poskuša zlesti na drevo. mama je zdaj jezna, moški del družine se je zarotil proti njej, nihče je ne razume, ne vidi njene skrbi in ne ceni njunega truda, da bi vzpostavila red in nujno varnost, brez katere vendar ne gre. ne bo šlo. ne bo, ne bo.
ampak je. 
je že.
šlo.

oče in mama se spogledata. mama zajame sapo, hoče nekaj reči, pa si premisli ...
...

izseki iz kratkoprozne knjige vse bo v redu (tina mlakar grandošek)







ponedeljek, 20. julij 2020

9 / 44


mr je v službi.
velika dva sta pri mami.
ragazzino je zaspal dobro uro prej kot ponavadi.
in jaz berem.
tinine čudovite kratke zgodbe.
del ene si prepišem sem te dni.

nedelja, 19. julij 2020

8 / 44

mama mi jo je kupila.
za 30.
čebulico.
in jo posadila na njen vrt.
in vsako leto mi odtrga cvet in ga podari.
na kako ne - navadno nedeljo.
kot je bila včeraj.

torek, 14. julij 2020

ponedeljek, 13. julij 2020

3 / 44




opazovali smo ga.
in mu nadeli vzdevek tigrasti metulj.
njegovo pravo ime je jadralec.
iphiclides podalirius.

o tej knjigi




to je knjiga,
ki jo imam te dni največ v rokah -
poleg ragazzinka,
ki je dojel, 
da sem doma in da bom pač njegova.
ves čas.
še z ''mama'' se drži moje kikle.
ah, seveda.
to zdrži, ko ni doma mrja.
takrat je pač druga zgodba.

na instagramu sem včeraj delila nekaj odlomkov iz te knjige.
všeč mi je.

da ne bo pomote.
jaz nisem nobena psihologinja.
sem samo mama,
ki ve, da je dala čez komaj ''v'' od vzgoje.
in sem pojedla že ene sedem kil zarečenega kruha.

rada poslušam, preberem knjige posnetke psihoterapevtov in psihiatrov,
ki delujejo pri nas.
tako prave se mi zdijo njihove klene vzgojne metode.
pa vendar se mi včasih zdi,
da ne vidijo človeka v človeku.
v staršu.
v otroku.
da namesto,
da bi opredeljevali čustva,
opredeljujejo osebe.

zato mi je všeč ta knjiga.
ker daje širši pogled na starševstvo.
malo me knjiga nervira in vznemirja.
pomaga mi,
da se zadržim in naredim korak nazaj -
da vidim,
kaj je pomembno in kaj ne,
da vidim,
kaj lahko naredim, 
da pomagam otroku postati boljša oseba.
to ni knjiga zvijač, nasvetov ali receptov.
knjiga se posveča odnosu,
ki ga lahko z otroki gradimo in ne,
kako bi z njimi lahko manipulirali.
avtorica spodbuja,
da se zazremo v svoje lastne izkušnje iz otroštva in 
s pomočjo teh izboljšamo odnose.

in dodam del odstavka s strani 190.
očitno se starši trme tako zelo bojijo, da že samo ko jo opazijo, 
pomislijo, da je otrok ne bo nikdar prerastel. 
pri igri ''ne dovoli mu, da zmaga'', ki se jo grejo starši, ni zmagovalcev. 
je samo manipuliranje, namesto da bi šlo za medsebojno povezovanje. 
ta igra ni resnična. 
je samo nekaj, kar si izmislijo starši.

nedelja, 12. julij 2020

2 / 44


neverjetno,
kaj vse sem sposobna sestaviti,
ko si želim,
da bi imela 7 minut zase.
da si dobro pogledam mrjeve fotke z mangartskega sedla,
preberem dve strani v knjigi
in popijem kavo.