sreda, 29. april 2020

nina nana

nana je v najlepši knjigi je našla note.
potem sva z voščenkami narisali načrt.
za njen mavrični metalofonček.
pravi, da komaj čaka,
da jo zaigra v vrtcu pred počitkom.
verjamem,
ji rečem.




ponedeljek, 27. april 2020




tako hvaležna sem,
da si lahko sposodimo ta košček zemlje
za opoldanski piknik.

bla

nekomu bla pomeni,
kar nekaj,
kot bi rekel kiddo.
a ragazzinu bla pomeni same dobre stvari.
in to tri dobre stvari.
bager.
traktor.
tovornjak.

sobota, 25. april 2020

nedelja, 19. april 2020

jutranja kava je bila še posebej zabavna danes.
ragazzino je spoznal barvice.
pravzaprav je najprej z vratc omare odlomil otroško varovalo 
in si nato prisvojil nov paketek vesoljskih barvic.
potem pa ...
kakšno navdušenje nad čarovnijo risanja in barvanja ...
najprej je samo bel papir
in kar naenkrat se na njem znajde cela kmetija.
sreča in pol.





petek, 17. april 2020

barvanje za malico

kuhinjski otok se je ta teden spremenil v muzej.
med šolsko pavzo in malico
si sposodimo čopiče in vodenke in 
spoznavamo gospoda van gogha,
kubizem in picassa, 
žirafo s slušalkami ...
še preverimo, 
kaj pomeni slavni loren ipsum.

te super velike pobarvanke smo se lotili 
z vodenkami.
ravno prav hitro zanju.
ravno prav počasi zame.



četrtek, 16. april 2020

sobota, 11. april 2020

delo od doma

in semle prilepim zapis s filharmonične strani.

***

Prvo nedeljo v marcu smo odpeli abonmajski koncert. Najbrž je bil to zadnji (in edini) koncert v Sloveniji, ki se je zgodil še preden se je svet obrnil na glavo.

Devet dni sem se zbujala z mislijo, ali je vse to res. Ali sem morda zaspala sredi nekega apokaliptičnega filma in le sanjam.
Kar čez noč sem postala mama, ki šola svoje otroke doma. Sem tudi koordinatorka videokonferenc za glasbeno šolo, snemam mini baletne predstave iz naše dnevne sobe ter 18 mesečnega dečka navajam na čelado. Predvsem pa z otroki veliko rišem. S pomočjo čopičev in akvarelnih barv se naši svetovi čistijo in prelivajo.
Vsa ta vsakodnevna opravila so tako ljuba opravila – dokler ... Dokler ne pride tak dan, ko ne slišim niti lastnih misli in komaj zmorem le še robotsko slediti urniku, ki sem si ga zadala. Šola. Služba. Korak za korakom. Dovolj. 

Tako hvaležna sem, da lahko v tej situaciji še vedno skušam opravljati svoje poslanstvo umetnice. Hvaležna sem, da sem lahko doma na varnem. Da so moji domači in sosedje navajeni na mojo domačo pisarno še iz časa, ko smo se objemali in smo si dovolili občutiti čustva.
Pogrešam zven glasov. 
Ko želim slišati celotno harmonsko podobo skladbe, si zavrtim posnetek. Toliko vrhunskih izvedb najdem. Pa se zdijo posnetki tako prazni, tako pusti. Želim si spet občutiti zvok. Želim si spet biti del zvoka.

Vadim Brahmsov rekvijem. Kakšna glasba, kakšna molitev. "Le dih je vsak človek." (ps 39, 12) Zjočem se in ni prav dosti od mene na tak dan, a glasba me je spet rešila. 
Ko uspavam najmlajšega, si mrmram Händlovo arijo Ruigerra Verdi prati. 
Na sprehodu se udomačujem z Bachovo h-mol mašo. Nazadnje sem jo poslušala že kar nekaj časa nazaj. Kako sem se spremenila v tem času. Kako neki se bom spremenila med karanteno ... 

Na nek način se mi zdi ta čas karantene posvečeni čas. 
Čas, ko je preprostost dovolj. Čas, ko imam čas se ozreti na svoja čustva in morda vzljubili ali pa vsaj sprejeti še en delček same sebe. Ni nujno, da bom med karanteno postala kraljica peke z drožmi, tudi bo v redu, če se mi ne bo uspelo vpisati na spletni jezikovni tečaj kakega ugrofinskega jezika. Sposodim si ta čas, ko sem lahko s svojimi ljubljenimi veliko več kot ponavadi. Saj najbrž nikoli več "v pet" ne bomo tako nagneteni na kavču in si že tretjič zavrteli muzikala Moje pesmi, moje sanje. 

Ne znam si predstavljati, kako bodo izgledala naša prva snidenja s sopevci na vajah, na hodnikih, na odru - se jih pa iskreno veselim. Tudi z vami.



soul gardening. #46

sprehod na veliki petek je bil poseben.
na poti domov sem razmišljala,
kako se je lahko samo zahvalil.
in cvetlice so zasvetile.
želim si, da bi tudi moja duša.
še bolj.
blagoslovljene praznike vsem.



sreda, 8. april 2020

beli pirhi diy

za bela jajca ne načrtujmo pobega izven občine. 
raje dozo adrenalina prihranimo za kratek eksperiment v
kuhinji, 
saj lahko nekaj navadnih jajc z alkoholnim kisom enostavno razbarvamo in tako dobimo bela.
točno tista, ki jih otroci tako radi barvajo.

potrebujemo dve posodi.
v prvo nalijemo pol litra vode in jo zavremo.
v drugo posodo nalijemo alkoholni kis in vodo, 
v razmerju 1:1.
dodamo še jajca, ki jih imamo namen
skuhati. 
mešanice vode in kisa je v posodi dovolj, 
ko so vsa jajca prekrita z njo. 

počasi naj jajca zavrejo.
vreti jih pustimo slabo minuto - med tem časom se bodo nabrale pene, 
kar je znak, da se je jajce
razbarvalo. 
potem vodo odlijemo in jajca damo v posodo z vrelo vodo. 
jajce kuhamo še 7 minut.
ko se jajce ohladi pa so na vrsti prstki, čopiči in barve.

iz zapisa za portal dobre zgodbe .
no, tam dobite tudi velike začetnice.




sobota, 4. april 2020

pobeg



tako nežno se me drži s svojo ročico.
le za nekaj sekund.
in danes se je karantena zdela kot porodniška.
sprehod, sonce, midva sama.

sreda, 1. april 2020

soul gardening #36

v nedeljo je cvetna.
letos bo res posebna.
in morda še koga nagovori križec, 
spleten iz ovelega narcisinega lista.
zato prilepim navodila sem.
1 mz 1,11