torek, 28. februar 2017

na pustni večer












na papirnate snežinke smo narisali rožice in pikapolonice.
tako smo letos klicali pomlad.
v resnici se gremo maškare že tam od novega leta naprej.
čeprav kiddo pravi,
da mi sploh ne bi smeli odganjati zime.
ker mi pač hočemo zimo.
in zdaj spita.
superman in elsa.

sobota, 25. februar 2017

trenutek

kiddota zdaj že obrnemo.
da sleče kostum pred spanjem.
za enciklopedijo z Mrjem v posteljici.
pri malimiši je situacija še zapletena.
tako pravi kiddo.
pa vseeno.
pikapolonice na kuhinjskem pultu.
temu niti ona ne more reče ne.

sreda, 22. februar 2017

trenutek

domov hitim skozi tivoli.
sposodim si dve minuti in naberem zvončke.
za meni ljube človečke.
...
enega pustim njej na vetrobranskem steklu.
drugi je za kiddota,
tretji je za malo miš.
četrti in peti sta za sestričnici.
šesti je ze mamo.
in sedmi je za drugo mamo.
osmi je zame.
...
srečam mojo vasanti.
povem ji,
da rabim pomlad.
in čokolado.
ona pravi,
da ne.
da ju imam v srcu.
uf.
nekam temni in grenki sta,
ji rečem.
in mi odlomi košček temne čokolade.
pa je vseeno čudovita, kajne,
me še objame.
...
hitim domov.
po srčni utrip.

ponedeljek, 20. februar 2017

dober dan ponedeljek

pomahala sem uri v ogledalu v učilnici.
po enem mesecu sem spet tam.
tokrat s planom.
da zmagam.
da izkoristim in zaključim s tem poglavjem.
ker biti študentarska mtka je včasih res fino.
včasih čudno.
naporno je za ostale.
tudi zame.
predvsem pa komaj čakam,
da ne bom več študentka.
'samo' mtka bo čisto dovolj.
odprt je planer.
in knjiga.
na mizi sta inhalator in kalpol.
in je odprt računalnik,
kjer že petič končujem zaključek.
v levi roki imam malomiš.
kiddo na kavču je v svojem 38stopinj+ svetu.
sprašujem se,
če tole mogoče ne bo najbolj bedna analiza,
kar sem jih kdaj napisala.
če bi se mogoče dalo kaj rešiti še v zaključku.
nope.
ne bo šlo.
bo pač moralo biti dovolj dobro.
dober dan, ponedeljek.


petek, 17. februar 2017

o prijateljstvu

v vrtcu ima najboljšega prijatelja.
imata svoj pozdrav.
plosk plosk bombica.
njuna najljubša hrana so marmelada,
žemlja
in hrenovka.
onadva vesta,
da se zdravljica rima s pica,
in lava s krava.
kdaj je kaj carsko in kdaj kaj zakon.
da je kuna kralj denarja in da je kiflc policaj.
da so družabne igre najboljše.
ampak da so tudi najboljše igre 
narobesvet, 
letiletileti 
in kamenpapirškarje.
da so divje prašičovke pač podivjane prašičje mame.
ampak od četrtka znata še eno pesmico.
ajblibentuflaj.
in še.
pravi prijatelj je tisti,
ki te spusti naprej v vrsti za kosilo.



torek, 14. februar 2017

ključ od korenin






kiddo je šel po strmini.
punce pa smo jo ubrale cikcak.
to pomeni,
da ves čas govoriš cikcakcikcakcikcak,
če veš.
in modrookica je našla prvo trobentico.
zgleda ima valentin res koreninski ključ.

sobota, 11. februar 2017

a walk to remember


















sprehod v zasneženi gozd še posebej dobro dene duši.
pazljivo stopam po še nedotaknjeni belini.
in s smrekove vejice visi pajčevina,
na katero so se ujele snežinkice.
čaroben sobotni sprehod.

petek, 10. februar 2017

petkov bolšji sejem

če bi morda koga zanima kaka knjiga s spodnjih fotk, 
naj mi prosim piše.
na ursula.podpetelinjek@gmail.com
lep petek.








torek, 7. februar 2017

torkovo jutro

v službi se pripravljamo na jutrišnji koncert.
nekaj brezpalčnih vstopnic bo še na voljo jutri.
 eno uro pred koncertoma.
lepo vabljeni še enkrat.
...

z malomiš sva sami dopoldne.
na tešč sva peli tristo narodnih.
potem sem jaz sem in tja vozila sesalec.
prižganega, da ne bo pomote.
ona za menoj teka s krili.
in poje.
seveda.
o zajčku.
metuljčku.
cin cin cin zvončkipojejo.
in ja, pepeta.
ko jo vprašam,
če je zvončica, reče ne.
če je metuljček, a a.
ja, kaj pa si potem.
pajdamem.
(spajdermen)
in me napade.
...

zdaj sva po zajtrku in kavi.
z zajčicama.
kar se mene tiče,
lahko zdaj pojeva tri krat tristo narodnih.
potem pa spet tolčem in pojem.