pomahala sem uri v ogledalu v učilnici.
po enem mesecu sem spet tam.
tokrat s planom.
da zmagam.
da izkoristim in zaključim s tem poglavjem.
ker biti študentarska mtka je včasih res fino.
včasih čudno.
naporno je za ostale.
tudi zame.
predvsem pa komaj čakam,
da ne bom več študentka.
'samo' mtka bo čisto dovolj.
odprt je planer.
in knjiga.
na mizi sta inhalator in kalpol.
in je odprt računalnik,
kjer že petič končujem zaključek.
v levi roki imam malomiš.
kiddo na kavču je v svojem 38stopinj+ svetu.
sprašujem se,
če tole mogoče ne bo najbolj bedna analiza,
kar sem jih kdaj napisala.
če bi se mogoče dalo kaj rešiti še v zaključku.
nope.
ne bo šlo.
bo pač moralo biti dovolj dobro.
dober dan, ponedeljek.
♥