petek, 26. julij 2019

kaj, a martin krpan je doma z vrha pri sveti trojici.
ojoj,
ja, koliko pa jih je potem tam.
bog oče, jezus, sveti duh in še martin krpan.
mhm.
včasih res potrebujemo tudi našo marinko in mavrico.
da ugotovimo,
da anton martin ni slonček,
ampak je anton martin slomšek.
in aha - 
sploh ni rodil na slonu,
ampak na slomu.
ja, to so velike reči za to malo bučo.
in njegovo veliko srce,
ki hrani veliko skrivnost.
ker on je res out of this world.



druga drugi ves svet.

sreda, 24. julij 2019

trenutek




ko bodo zrasli, ti moji fantiči, male roke ne bodo več iskale mojih dlani
in se oklepale mojih nog.

ko bodo zrasli, me v spanju ne bodo več brcali v trebuh,
si greli nog na mojem hrbtu, se grebli za moje blazine, odejo.

ko bodo zrasli, mi ne bodo več nosili travniških cvetk,
ne bo več vsaka njihova risba zame.

ko bodo zrasli, njihovi prsti ne bodo več tako mehko zaobljeni,
in šobice ne več tako ljubke.

ko bodo zrasli, ne bodo jokajoči padali v moj objem,
iskali moje bližine in cel dan za mano klicali "mama!".

ko bodo zrasli, njihovi poljubi ne bodo več zame,
njihove skrivnosti ne bodo več moje.

ko bodo zrasli, ne bom imela več zdravila za vsako bolezen,
rešitve za vsako težavo.

ko bodo zrasli, bom vse popoldanske kave spila v miru in tišini
ter pogrešala tisti "Še to mi preberi, mama!"

ko bodo zrasli, ne bodo več lezli v moje naročje,
pojedli kreme iz mojega kosa torte, se brisali v moja oblačila.

ko bodo zrasli, se njihove hlače ne bodo več trgale na kolenih,
na njih ne bo več sledi trave, blata in bogsigavedi česa še.

ko bodo zrasli, ti moji fantiči, ne bodo več majhni in tako moji,
z vsakim dnem so vedno bolj svoji.
ko bodo zrasli, bodo odšli in vse vzeli s seboj 
- svoje spomine, mladost in vsak košček mojega srca.

(ta čudovit zapis 
- tudi čudovite mame - 
najdete
 - in še sto pa še sto drugih zanimivih stvari - 
na tem zanimivem blogu)

ponedeljek, 22. julij 2019


pustim se mu prepričati,
(v resnici se domislim tega kar sama)
da če ima tigra na traku,
se ga volki ne bodo dotaknili.
tudi baby jazbec ga je pustil na miru.
in je spet odtekel svojih 12 ur.

včasih se mi zdi, da je edini človek, ki ga poznam, 
ki je z eno nogo na tem svetu, z drugo pa drugem. 
in bolj živ kot kdajkoli.
navajena sem,
da je svet varen, čist, udoben.
vse kar se ne vidi
se tako ali drugače mora prevesti v vidnost.
preko poezije, glasbe, risbe.
hvaležna, da ga imam lahko ob sebi.
četudi se najini pogovori včasih zdijo kot ena slaba drama. 
on ne menja rahločutnosti za iskrenost.
jaz pa vsa razčustvovana branim 
(več ali manj sámo sebi)
in v večini primerov ostanem na koncu brez besed. 

#vistelučsveta

sobota, 20. julij 2019

ps. ti si zelo naš sweet child









od dopoldanskih mafinov sta ostali samo 
umazana kuhinja in eksplozija v pečici.
smo pa dan zaključili takole.
deca sanja,
Mr teka,
mene čaka gdč. primm.
miren sobotni večer tudi k vam.

skoraj rojstni dan



kiddo se je zbudil.
mami, danes ima sofia 4 leta pa devet mesecev ...
pa, čaki, kerga smo ..
aha, pa en dan.
pa je dobila sončno soboto.
in voščilnico za darilo.
mafinčki pa tudi že dišijo.
ljuba naša.

čelada je iz te ljubke trgovinice.

ponedeljek, 15. julij 2019

dobro jutro ponedeljek

napišem ji,
da si sploh ne morem še predstavljati,
kako je,
ko se vajini otroci začnejo ukvarjati s porokami.
no, boš videla,
prehitro,
mi odgovori.
uf, zdi se mi znanstvena fantastika.
in svetlobna leta proč.
ti sporočim takrat,
da si imela prav.
dobro jutro, ponedeljek.

četrtek, 04. julij 2019

šli sva k reki.
hiško.
in morskimi deklicami.
čas se je ustavil.
nana je ves čas polglasno klepetala.
in malo prepevala.
pa se je zgodila mavrica.
morske deklice so pojedle kosilce.
pomile posodo.
si odpočile.
in se nato še gugale.
ker je domek tam, kjer je srce.







in ta ljubki domek je iz trgovinice solemio.

trenutek

 neskončne vrste zrele pšenice so valovale v vetriču 
kot roke, ki molijo v plesu.
rastline niso bile več zelene, ampak zlate,
v sebi so nosile obljubo obilnega leta.
(po knjigi na polju milosti)


ponedeljek, 01. julij 2019