in ker je tak dan,

napišem še to.

da so next level od valentinovih srčkov

hot wheelsi in filha.

sam povem.

<3

 

krpam luknjo,

pravijo v vrtcu.

in sicer januarsko.

ne v pravem vrstnem redu.

a vseeno prilepim nekaj fotk, 

ki so nastale januarja,

v ta zapis.

fotke,

ki so nastale med žemljicami, 

iskanjem poti na vršiču,

tuširanjem naše džungle,

omaro kapsulo in (zvezdnim) prahom,

romanjem po jurkloštru.

bachu,

novoletnem bohinju,

tekanju po sončni površnici

in kmalu zatem opazovanju sinic med snežnim naletavanjem.

<3

sobotna bela kava

in zgodilo se je novo leto in z njim januar.

po enajstih letih sem prišla spet do nočne omarice v spalnici.

kar pomemben mejnik, kajne.

ne omarica sama -

bolj to,

kaj potegne za seboj.

malih posteljic ni več v spalnici.

ampak brez srkbi,

še vedno imamo vsaj tri povštre.

***

mr športa,

kiddo smuča,

nana je na zimskem oratoriju,

raggazinko pa barva s flumastri -

najbrž tudi po parketu.

uh, šibam.

in.

hvala ti za kavico z menoj.

<3

 dnevi se kar prelivajo drug v drugega.
Mr hodi v službo,
mi pa koledujemo, 
se učimo smučati, 
že tretjič gledamo pata in mata.
se pogovarjamo in pregovarjamo.
in vadimo za petkov koncertek.
<3

789 zavijanje v lučke
#1000darov

druga

srčki.

vafljevi,

sneženi,

miklavževi,

lučkasti

in trebuščkasti.

<3

 o noči ne bom tu preveč razpredala.
ker je bila mamma mia.
ampak najbrž je lahko še huje,
zato sem samo nasmejim
njegovim idejam o hrani ob treh ponoči.
špagete.
ampak take z omako.
take špagete bi.
kiddo je zjutraj premagal svoje predpuberteno razpoloženjez glasnim
kaaaaaaj.
nana je iskala male plahte snega ob robu ceste,
da je lahko upravičila nošenje svoje zimske opreme.
in raggazinko.
doma je.
bolan.
ampak učke.
in nasmeh -
predokus nebes.
morda še jaz vzljubim sneg.
<3