soulgardening #12

stojim na prstih.
malo tu.
malo ne.
♥

soulgardening #11

po jutranjem pogovoru o smrti, nebesih in mavričnih oblakih,

smo šli na sprehod.

in zloženi hlodi ob poti so se spremenili v plezala.

to pa je tisoč in tisoč darov.

♥

soulgardening #10

polna luna mi ne dene prav dobro.

v službi mi gre kup stvari na živce.

doma ni dosti bolje.

po poti domov grem mimo brezdomca 

in ga ne želim opaziti.

sama sebi se gabim.

vrnem se.

♥

soulgargdening #9

 napiše mi,
da bo zamudila.
ker da jo nekaj špika.
iii, zacepetam od vznemirjenja.
še posebej, ko jo vidim.
♥

soulgardening #8

 zadnji dan dopusta imam.

operem zavese.

ker se mi zdi, 

da moram tudi za take gospodinjske stvari izkoristiti proste dni.

sonce zunaj tako dobro dene.

razen leske.

tale mi pa nagaja.

razmišljam,

kako bom jutri ne videti kot smrkajoči angora zajček.

ja, saj je tudi to ljubko bitjece.

vsak dan sproti.

♥

soulgardening #7

 polovico sprehoda sva hodila rikverc.
ker je bila luna tako lepa.
bluna, mami, bluna.
♥

soulgardening #6

iz dnevne se sliši blu, blek in wawa.
modra, črna, rjava.
pijem tretjo kavo,
in opazujem sonce skozi sveže pomita okna.
ps. saj mogoče ni ravno razumno vprašanje. 
pa vseeno.
ima še kdo težave z ogledom blogeca,
oz. veste za koga, ki jih ima.

♥

soulgardening #5

prišli smo do jase sredi gozda.

do zvončkov,

žafranov,

vetra,

sonca 

in smeha.

♥

soulgardening #4

 toliko časa preživim v prizadevanju, 

da učakam kak čudež.

pravzaprav točno ta čudež.

da zaživim v polnosti.

ali pa pač v praznem niču.

t(ist)o vmes me žene v norost.

otrdela sem.

moji gibi so votli.

kot da telo ni budno.

hrepenim po več časa,

tako divje si želim več časa ...

pa hkrati si želim,

da gre hitro mimo.

utrujena sem.

brez besed.

brez odgovorov.

potem pa.

preštevam milosti.

se zahvalim.

radost sama.

♥

soulgardening #3

 dan se je sesul.

in se spet sestavil zvečer.

po smsu, 

v katerem je pisalo, 

da je vse ok,

me je zmanjkalo od vsega.

hvaležna sem.

za vsak dih.

za vsak izdih.

♥