dobro jutro ponedeljek trinajstioktober

odpelji me v goro, kjer škrati živijo.

pokaži mi zvezdo z mojim imenom,

zloži mi pesem z bizarnim refrenom.

poljubi me nežno, ko drugi hitijo.

(po f.l.)

in to počni spet in spet.

kot do zdaj.

še me nasmej, prosim.

četudi imam potem razpackano maskaro in najbolj rdeč nos.
in ne morem dihati zaradi histeričnih izbruhov smeha na avtocesti.

ljubim te.

in še bolj kot na tisto noro sredo,

ko sva si rekla ja.