četrtek, 29. januar 2015

mežikanje



ker mežikanje vsekakor ni samoumevna reč,
če veš ...

nekaj pisem sem dobila.

upam, da ni kaj hujšega ...

zaradi fth,
ki sem jo zadnjič omenila.
pa se mi zdi fer,

da napišem tu.
o tem.
kako in kaj je s to stvarjo.
z gospo fizioterapijo 
in gospo facialno parezo.

kljub temu,
da me je malo strah
in mi je celo neprijetno pisati o tem.

zadnja stvar, 
ki si je želim,
je pomilovanje.
ali kar koli temu podobnega.

si pa zelo želim,
da če se kdo znajde 
(nedajbože) 
v podobni situaciji kot sem se jaz,
 ali če bo guglal,
kaj je to pareza,
da si lahko prebere mojo izkušnjo.
da ga bo moja zgodba
s srečnim koncem,
pomirila.


vse skupaj se je začelo še v bolnici.
zadnji dan,
ko sva bili z malomiško tam.
med zajtrkom.
ko sem pila belo kavo,
se mi je je pol zlilo mimo ust.
hitela sem v kopalnico.
v ogledalu sem se ustrašila sama sebe.
pol obraza ni bilo mojega.
urgenca.
1000 preiskav.
na koncu le:
bellova pareza.
najbrž zaradi vnetega ušesa.
trajala naj bi 6-8 tednov.

in kaj potem:
počitek.
kortikosteroidi.
b kompleks.
umetne solze.
prelimavanje učka.
fizioterapija.
rožmarinovo olje za masažo.
zavijanje v šale in objemanje termoforčka.

facialna pareza ne boli.
je pa zelo neprijetna.

nisem še dolgo bp.
trajalo je kar nekaj časa.
po petih tednih in pol sem si upala naresti prvi selfi :)

zdaj pa gubam čelo,
mežikam,
pojem
in lupčkam kot tavelika punca.

......................................................................
in.
spomnim se sis,
ki sem ji takoj zatežila po tf, 
kaj je z menoj
in upala, 
da mi bo rekla:
eh, samo stres je uri, jutri boš bp.

 spomnim se na sestri v bolnici,
ki sta ves ta čas pazili na mojo ljubo malomiško.

na sestro v urgenci,
ki me je stisnila za roko
in poklicala Mrja.

spomnim se na orl dohtarco,
ki mi je naredila pridigo.
kako je na avijonu.
da najprej daš masko sebi in šele nato otročiču.

in na sosiko,
ki mi je pokazala vaje in tapkanje prizadete strani.

moji fizioterapevtki
 pa takoalitako dolgujem še malo ene arije :)
za 'hvala'.
še 14 dni imam to možnost,
potem pa čisto zares rečem:

draga pareza,
sploh nisi bila luštna,
a vseeno sem se najbrž kaj pomembnega naučila,
ko si bila na obisku pri meni.
nisem te zasovražila,
vzljubila te pa tudi nikoli nisem preveč.
in upam ...
upam,
da se ne srečamo nikoli več.
objem,
uri.

10 komentarjev:

  1. Selfi zgleda čisto ta prav, tako da je očitno, da gre na boljše. :) Pa čimprejšnje okrevanje, da bo čisto bp!

    OdgovoriIzbriši
  2. Draga Uri, pogumna si! :)
    Naj bo čimprej spet vse bp. :)

    OdgovoriIzbriši
  3. Draga Uri, ti si super! :-) Vse bo v redu.

    OdgovoriIzbriši
  4. Pozdravljena,

    tvoj blog spremljam že nekaj časa, ta post pa me je spodbudil, da se oglasim s svojo izkušnjo. Sama sem se znašla v podobni situaciji, vendar še pred porodom, letos marca, takoj po uradnem začetku porodniške. Namesto da bi zadnje tedne preživela čim bolj umirjeno, sem se ukvarjala s terapijami, vprašanji, kaj to pomeni, zakaj jaz, kdaj bo bolje...Kortikosteroidov mi niso upali dati, sem pa obiskovala akupunkturo. Za tapkanje prizadete strani pa prvič slišim. Ampak je trajalo kar več kot 8 tednov, oziroma še kar traja, ni čisto bp, čeprav drugi pravijo, da ne opazijo. Oko, ki ga nisem mogla zapreti, se mi zdaj ob nekaterih gibih kar samo delno zapre. Vesela sem, da vidim, da se to dogaja tudi drugim in da nisem edina, hvala za to zgodbo :).

    OdgovoriIzbriši
  5. Samo, da je bolje in bo bolje in bp. Drži se!

    OdgovoriIzbriši
  6. hvala vam za vse spodbude in zelje.
    in draga unknown, ce zelis kaj vec izvedeti o tapkanju, mi pisi. morda ti lahko kako pomagam ...
    lepe zimske dni vsem.

    OdgovoriIzbriši
  7. hej. tudi meni je eno jutro pri umivanju zob na eni strani tekla voda ven. stara sem bila ca. 15 let. previdno povem fotru, on si misli, kaj jo spet meče :) pridem čez pol ure, da ne morem mižikat na eni strani. uf, panika, takoj v bolnico. punkcija hrbtenice za odvzem obmožganske tekočine, če je slučajno meningitis. po enem tednu strogega nepremičnega ležanja in z občutkom, da imam rečne kamne v glavi smo sklenili, da je kriva vožnja z motorjem brez podkape pod čelado in posledično vnet živec. vsa stvar v mojem primeru ne bi bila nič strašnega, prej hecna, če ne bi bilo tiste punkcije. takrat še nismo poznali tapkanja ;) vse dobro in veselo mižikanje želim ;)

    OdgovoriIzbriši
    Odgovori
    1. hihi, ti pa si :) res je boljse, ce si vzames fp za hec kot da jo objokujes. no, jaz sem pocela oboje. in oboje enako intenzivno :) vse lepo tudi k vam.

      Izbriši
  8. Uf, je pa res pestro pri vas zadnje čase. Vse dobro, Uri! Sem imela pa tudi jaz podobno težavo še kot mali deklič (pri meni je to težavo povzročil klop); spomnim se, kako nisem mogla zapret učka in da sem se strašno smešno smejala. :) Neprijetno, ampak mine. Hvala Bogu. Na še veliko mežikanja!

    OdgovoriIzbriši
    Odgovori
    1. strasno smesni nasmehi. o, ja. in strasno smesni poljubcki :) lepo bodite.

      Izbriši