trenutek

Zvezde so nebo prepredle,

zvezde, zvezde zlate,

se smehljajo in migljajo,

Sapramiška, zate.

Sanjaj, sanjaj, miška ti,

kod si vse hodila,

Sapramiška, le počij,

saj si zaslužila.

Nad meglenimi gorami

tiha luna pluje,

svoje lepo bledo lice

v reki pogleduje.

In spominčice cveto

okrog tvoje hiške,

drobni cvetki čuvajo

sanje male miške.

(s.m.)