torek, 7. februar 2017

kako vlaki dišijo

vsak vlak diši po svoje.
pa ne mislim tistega vonja.
po gomoljki.
ali po stricu, ki je ravno na detoksu, 
kot pravi on.
na vlaku imam prosti čas.
kadar sem sama, 
berem,
preletim note za službo,
ali se zgubim na pinterestu in instagramu.
sicer pa rada klepetam.
in še raje - opazujem ljudi.
...

na vlaku 7.43 je vedno govora o pomembnih rečeh.
o tem, kaj se splača.
kdaj je rok.
kje je ceneje.
o tem, kdo koga pozna.
o smučanju v selanevadi.
na naslednji postaji vstopi njihova kolegica,
ki je bila dva meseca nazaj v avstraliji.
ko gospa reče naslednja postaja ljubljana,
se začnejo poslavljanja z vrinjenimi stavki v podredjih in priredjih.
in z željami, da delavni teden čimprej mine.

vlak 8.22 je zen vlak.
na njem utrujeni študentje spijo.
uršulinka bere sveto pismo.
nekateri so s telefoni.
klepeta se povsem potihem.
še sprevodniki se nežno zaderejo 
dobro jutro. 
vozovnice, prosim.
včasih je na njem starejši gospod,
ki ga skrbi,
kaj bo izvedel na pregledu.

vlaki nazajgrede so povsem drugačni.
nekateri rešujejo domače naloge.
urejajo se dnevniki.
dekleta glasno govorijo o uni profesorici,
ki jim je dala neopravičene.
nekateri planirajo popoldanski izlet.
na njem je mlad turški par, 
ki bi rad prišel na bled.
...

in včasih se na vlaku
(ni važno ob kateri uri)
najde kak gospod,
zaradi katerega, se cel vagon smeji.
neverjetna moč je naravnanost na dobro.
in čeprav se zadnje čase jezim na vlak.
pravzaprav se jezim na zamude vlakov.
obožujem vlake, ki tako dišijo.

1 komentar:

  1. Haha, super! Kolk enih spominov je prišlo na plano ob branju ... :) Zelo znani so mi vsi vonji - tudi "tisti", po gomoljki! :D :D

    OdgovoriIzbriši