kavica z mano

nekateri otroci imajo prepoved igric za kazen.

in za našo nano je kazen edina le,

jutri ne greš v vrtec.

ja, tako zelozelo rada hodi.

o tem, da je dobila najlepše vzgojiteljice,

sem že pisala ...

a da se situacija ne bo niti enkrat obrnila,

si nisem mislila.

nana je njuna, njihova.

in pol sveta bi najraje prinesla danes v vrtec.

v zahvalo.

ker je tako lepo,

ko otroci dišijo po nasmehu, tolažbi, bližini, milini.

zato naj bo le ta pesem.

in en takooooo velik hvala.

Vzgojitelji v vrtcu prav vse stvari znajo,

najbolj so krasni, ko z malčki se igrajo.

Pojejo, plešejo, po barvah packajo,

pravljic in iger nešteto poznajo.

Tečejo, skačejo, brcajo žogo,

sestavijo krasno železniško progo.

Delajo čopke, fige in kitke,

brišejo male nosove in ritke.

Od vsega najlepše pa znajo objeti,

otrokom pomagajo v lep svet verjeti.

V njih je neskončna prijaznost, toplina,

nasmehi, tolažba, bližina, milina.

Imajo roké, ki takooooo so široke,

da z njimi varujejo vse svoje otroke.

In čeprav nekega dne jih v svet izpustijo,

jih do konca življenja za srca držijo.

(nina jelen)