kavica z mano

pa imamo spet tole rumeno rutko doma.
pravzaprav jo ragazzo pušča kar v šolski garderobi.
tako mi je rekel včeraj.
danes mi je rekel,
da včeraj je pa ni pustil,
ampak pozabil.
no, bomo preboleli,
ker šablono je pa danes vzel s seboj.
nano je že našla longeta.
kiddo pa ima sindrom šlapoštumf.
vsak dan podpisujem še eno rap-dejavnost.
in medtem ko prestolonasledniku obljubljam neopravičeno uro,
če zamudi avtobus,
objokano deklico na postaji peljem v šolo,
ker je spet zamudila avtobus.
moji možgani so morda kot en zavit rokopisni notni zapis.
en kup enih nerazvozlanih informacij.
spet sem pozabila,
kako se čuti september v moji glavi.
vdih. izdih.
in iskrena hvala.
<3