dobro jutro sreda

dišeča sredina kava.

dobro jutro.

<3

drugi osmi dva dvaindvajset

nana ima že spakirane kompletke s cuncami,
ki jih je povezala z elastikami.
za vsak dan enega.
za na morje.
za v nedeljo.
recimo temu,
da se še kar veseli.
:)
najstarejši je dobil najbolj bedno kazen ever.
tko zares.
bedno do kraja.
pa še bolj.
to so njegove besede, seveda.
raggzinko me sprašuje,
kam gremo danes in se zavija v mojo obleko.
hehe, to je vedno cel žur.
no, ni mi všeč,
ko to želi početi v cerkvi.
mr je v službi.
jaz pa načrtujem vikend in iščem  primerne ustvarjalnice za prihodnji teden.
<3

najina sončnica

odkar sva zasejali sončnico na krogu za mame in hčerke,

je bilo kar nekaj vremenskih pojavov.

tudi notranjih.

od obeh,

seveda.

 sončni objemi,

čarobna rosa,

pa tudi vratolomne toče.

in najina sončnica je šla v cvet.

in nadhvaležna sem kiddotu za tale mini fotošuting na trati.

<3

pijem kavo.
tretjo.
rolete imamo spuščene,
dva spita na kavču,
dva se igrata.
na pikasto obleko in bose noge
se mi narišejo vzorci sonca.
vzorci.
ki jih nosimo sami.
ki se nam narišejo.
ki jih rišemo sami.
ki jih prenašamo ljudem,
ki so nam blizu.
ki jih imamo najraje.
oh, da bi bili vzorci,
ki jih da(je)m(o) naprej tako kjut 
kot so kjut pike.
<3

besede se sploh ne zlepijo skupaj.

in potem ta prostorček tu sameva.

že od zadnjega koncerta se odločam,

če bi spet začela s summer journal.

potem tehtam,

če sploh še kdo popije kavico z mano.

tako ali drugačno.

in preverim statistiko.

no ja.

ni nas več kot 900 na dan,

ampak hej.

900 čudovitih src predstavlja neskončno hvaležnost.

in naj bodo morski kamenčki prvi v poletnem mozaiku.

<3

zdi se,

da se dnevi držijo skupaj.

na vprašanje,

če imam dopust, 

odgovarjam s kmalu.

do takrat se bomo še malo pokuhali v dvoranah in na odrih.

na troli berem.

neukrotljivo.

drži se!

in tessino predzadnjo.

planiram ustvarjalnice, članke in fotografije za naslednjo sezono.

shranjujem si posnetke zaslonov stvari in informacij,

ki jih (morda) bomo potrebovali ta mesec.

na telefonu imam cel kup footselfiejev

z ogromnimi kupi opranega, nezloženega perila.

fotke niso prav nič ljubke,

a vseeno jih potrebujem.

ker nisem več prepričana,

ali si samo domišljam,

da sem včeraj potrebovala uro in pol za tisto goro cunj,

ker pravkar zrem v spet nov kup cunj v kopalnici.

in tole je precej bolj fotogeničen footselfie.

v gozdu.

v mojih novih čeveljcih.

<3

spomnim se,
na dan ko se je rodila,
so zacveteli rožnati maki v vrtu.
kot znamenje.
za njen la vie en rose.
♥

spomnim se prvega novembra 2016.
ko sem si rekla,
ok, to je bilo zadnjič, 
da se gremo miklavževa pisma tako zgodaj.
včeraj smo presegli vse mogoče prezgodnje datume
in na raggazinkovo željo napisali pismo ljubemu miklavžu.
neskončno resen podvig.
dobrodošlo, polletno čakanje:
dobrodošla, potrpežljivost.
♥

ko naša loka zazveni.
♥

bosonogi sandalci

 mami, jaz bi imela tiste čisto taprave bosonoge sandalčke.
kot jih je tina imela včeraj.
no, bova poskusili.
in sva.
in še waterproof so.
in ona ni iz cukra.
je pa cukrasta.
♥