tako dolga osminska pavza ...

uf, toliko stvari se je nakopičilo v osmih dneh.

na hitro.

Miškolin je postal pravi fantin.

spoznal je našo ribico Vandico in jo tako rad opazuje.

zdaj fant že sedi.

tudi plazi se že.
no, bolj kroži in se tako premika po dnevni :)

ko se mu ljubi, seveda.

pojedel bi vse.

ima svojo najljubšo novo skladbico.

ima kup novih igrač.

tudi tole žogico.

njegove rokice so mu tako zanimive, da si jih ogleduje iz vseh zornih kotov.

tudi nogice so še vedno in.

Mr se vsak večer crklja z miškolinom.

in mikolin z Mrjem.

(takole ga je moje škljocanje prebudilo.)

in Mr je stuhtal rešitev za moj blog.

hvala, Mr.

no, za slikice.

ko bo katera potrebovala idejo, naj sporoči... 

jaz sem se vrnila na faks.

no, samo enkrat na teden zdaj hodim na našo ljubo akademijo.

tako lepo je bilo spet videti prijatelje.

tiste, ta glasbene.

in začela sem s pilatesom.

ker je skrajni čas, da mi neha tisti puterček na trebuhu gledat čez rob hlač.

(uf, kako lepo sem se izrazila)

in ker so tam super so-pilatke in super pilato-tršica, ki nam ukazuje.

v četrtek je bila objavljena moja prva kolumna v življenju.

v Lisi.

prvič v življenju sem obtičala na parkirišču pred trgovino.

s pokvarjenim mobitelom in avtomobilom, ki hotel zalaufati.

petnajstič sem prebrala prvo poglavje moje najljubše knjige.

uf. in še in še.

tako lepo nam je.

prav zaljubljenci smo.

sladkamo se s kuglicami iz suhih marelic in mandljev.

opazujemo siničke, ki jedo zrna z naše-njihove hiške.

 

kofetkamo tako in drugače.
vsak po svoje.

dobrodošli spet pri meni na kavici.