z miškolinom sva spakirala mavrice.
napisala naslove.
in jih z dežno kapljico zaklenila.
in z znamko.
da najdejo
mame in ate
in tete in strice
in bratrančka in sestričnice.
potem pa smo se za dve urici zgubili na našem najljubšem koncu.
in pojedli pletenke.
in srečali zaljubljence.
in se valjali po poti kot sosedova lajka.
in delali milne mehurčke.
in jih lovili.
in včasih čisto ponevedoma zašli v travo.
upam, da kmetje ne bodo hudi.
tako luštno smo se imeli.
s sosedovima bučmanoma.
in sosika je fotkala.
Milni mehurčki.
So mavrični,
bleščeči in popolni,
ko proti soncu letijo,
a le trenutek, hip,
se v nič razpršijo.
Po njih segajo
otroške ročice,
pa tudi
veliki in vsevedni
ki vedo, da jih
ne morejo imeti zase,
pa to počnejo že
vse večne čase.
(ana)
.....mavrični trenutki:)
OdgovoriIzbriši