petek, 17. julij 2015

pasja vročina

med jutranjim sprehodom srečamo gospo.
beseda teče o vročini.
ki je pasja, po njeno.
kako pa kaj otroka.
kako prehladka.
miškolin zraven poka čudne frise.
smešni so samo njemu.
lepo bodite.
ja, enako.

doma smo.
miškolinu sem že dvakrat štela do tri.
no, do dva.
(ima dober dan)
pogovarjamo se, kaj bomo kuhali.
a miškolin kot da je z drugega planeta:
a ima lajka vročino.
ne.
a ima kala vročino.
m m.
jak, a ima emeli vročino.
nima.
kaj pa alva.
ja, ne. kašne maš to, bučman.
eeeem, kaj pa udo.
a ima udo vročino.
ne.
a so vsi pesi v bolnišnici.
hm. zakaj.
jak, saj je rekla una teta, da je pasja vročina.
nasmehnem se.
ja, menda res je.

in tole je bil naš posvojeni kužek na morju.
no, zdaj je že zrasel in je velik kuž,
pravi miškolin.

ravno prav vroče dni vsem.



3 komentarji:

  1. Otrok posluša in razmišlja in si razlaga po svoje. :-)) Super!

    OdgovoriIzbriši
  2. :) Ljubko. Vračam nasmeh. Kako pametno je pogruntal tole pasjo vročino in tisto na koncu, ko mali kuža postane velik kuž :)

    OdgovoriIzbriši