sobota, 19. marec 2016

vsakdan



ne prav vsakdanje jutro.

Vsakdan je lahko pisan
kot pisan pajčolan.
Včasih je vesel in nasmejan
in se obleče kot Pust
in je ves bleščeč, razgret in srečen
od oči do ust.

Včasih je žalosten.
Takrat je ves vijoličast v obraz.
Ves da samo po kotih poseda
in ga nenehno trese mraz.

Največkrat ni niti žalosten nit vesel.
Takrat je ves podoben sam sebi
in si, kot za špas,
nadene svoj vsakdanji obraz.

Vsak dan je lahko tudi bolan.
Takrat se ves skesan ovije v siv pajčolan
in v hipu postane čisto navaden
vsakdanji Vsakdan.
b.š.ž.


Ni komentarjev:

Objava komentarja