nedelja, 21. maj 2017

30 pa 2 tedna in 1 dan

trideset pa dva tedna in en dan.
vsi me sprašujejo,
in - kako je,
če se zdaj pa že kaj počutim staro.
ah, kaj pa vem.
prve dni po magičnem preskoku
sem bila sitna, zamorjena, ravno da te nisem ugriznila,
če nisi rekel, ja uri, lahko.
mhm,
ustrašila sem se sama sebe.
da bom ugriznila v zarečeni kruh.
(lahko s čičerikinim namazom.)
v zvezi s tistim,
o ženskam od 30ga pa do 50ga leta.
no, aleluja.
zgodba je imela dokaj srečen konec.
pms.
potem sem dobila še antibiotik za ušesa.
pa ujel me je radar,
doma sem pozabila denarnico.
skratka-
zmedena sto na uro.
ne vem, če se je stanje že umirilo,
če se kdaj bo.
če bo še kdaj, kot prej -
zdaj po tridesetem.

moj srčni utrip so še moji trije.
še vedno imam svojo najljubšo pot.
najljubši kotiček na morju.
moja najljubša barva je rdeča s pikami.
zjutraj še vedno najprej pomežiknem.
da preverim, kako smo s parezami.
potem malo zamrmram in popijem kavo.
še vedno lovim minute za jutranji vlak.

in še vedno si želim čutiti namesto misliti.

if we put our hearts i
nto our brains, 
we don't think, 
we start to feel.
   
majčka in misel sta s portala 13 .
♥      


















6 komentarjev:

  1. Vse najboljse in dobrodosla med nami:)

    OdgovoriIzbriši
    Odgovori
    1. hvala, Petra, a ves da sem te prav 'iskala' v ponedeljek v arboretumu, ce se bosta kaj s tvojo puncko pripeljali z vlakcem mimo nas. :) vse lepo k vam.

      Izbriši
  2. Ma 30ta so fajn, vseh 10. Jaz bi jih skoraj pogrešala, če ne bi bila tudi 40ta super. :)

    OdgovoriIzbriši