praprot se mi zdi tako čarobna.
nežna in hkrati močna.
a samo da pomislim,
koliko klopov počiva na njej.
nekako sem panična zaradi teh klopov.
vsakega si zapisujemo v koledar.
otroka sta sicer cepljena
pa vseeno.
Mr jih je letos na svojih trailih pobral 107.
ne, nisem se zatipkala.
ja, prišli so mi v možgane ti klopi.
pa s tem ne mislim na okužbo s klopnim meningitisom.
in sprehod v gozd se je zame spremenil v živčno vojno.
ki se jo grem malo sama s seboj.
malo z mulcema.
pusti ta klobuk,
ne dajaj si ga na glavo. ...
zdaj nas vedno po pulznih mestih namažem z mešanico eteričih olj.
za ušeski.
zapestja.
pod koleni.
če imata škornje,
gležnje izpustimo.
pa sem se precej sprostila.
ker je v gozdu res lahko čudovito.
in tako pomembno se mi zdi,
da z otroki zahajamo vanj.
ker je to kraj,
kjer prav vsak najde korenine.
♥
Ni komentarjev:
Objavite komentar