ponedeljek, 6. avgust 2018

pogled

ko gledam mamo,
kako te dni za vsakega vnuka posebej pripravi svoj zajtrk,
samo zavijem z očmi.
eden kornflejks,
drugi med pa kruh,
tretji marmelada, maslo in kruh,
četrti zdajle še ne bi,
ampak bi kasneje.
ko se po tleh vrže malamiš,
jo mama vzame v naročje.
vidi,
da zavijem z očmi.
in mi odgovori.
uri, a veš,
otroc morjo bit popestvan.

halo, a ti si mogoče moja mama?
ne spomnim se te take.
da si bila kdaj pristašica rahločutnega starševstva.
ne, ni bila grozilda.
in ja, bila je nežna.
ampak vseeno je precej bolj trdo vzgajala naju s sis.

potem vidim na instagramu 
mamo z dolgimi gostimi lasmi,
ki doma šola svoje otroke,
jim pripravlja zdrave obroke
in smutije z aronijo za zajtrk.
na majici ji piše mama bird.

joj, pa kam sem zašla.
od smutijev je ostal le prašen blender,
jagode pa pojemo še kar take s prstjo lihdane.
in jaz.
jaz bi potrebovala majico,
na kateri piše mama bear.

čutim, da želim slediti srcu.
tudi pri vzgoji.
včasih vem,
da je bolje za otroke,
če sledim razumu.
ne vem, a je to vzgoja.
a sploh imam vzgojo v mozgu.
rada pa preberem kakšno knjigo ali članek o vzgoji.
ne, da bi se je držala za prmej.
ne želim si,
da bi se pospravila v predal.
čuječa mama,
povezovalna mama,
unicorn mama,
helikopter mama,
bird mama
ali mama bear.
ampak zato, ker mi da misliti.

včasih dobro dene ali pa tudi zaboli,
ko preberem še drug pogled.
v cicidojevi in cicibanovi starševski prilogi.
tudi včasih na plaži.
med enim in drugim mamiiii, jaz bi ...



dobro jutro, ponedeljek.

Ni komentarjev:

Objavite komentar