ponedeljek, 08. oktober 2018

pracitising simplicity. rooming in

dežek je ponehal
in sonce je obsijalo
vedno bolj zlati gozd.
jerebiki so se že posušili listi,
le še jagode so ostale.
sinička zjutraj že prileti na lanske ostanke v ptičjo hišico.
našla sem belo tkanino in čipko.
tudi svečko sem imela še eno.
spakirala sem škatlice.
s posebnimi vilami.
za posebne ženske,
ki so bile z menoj,
z nama,
z nami tisti ponedeljek.
tri tedne nazaj.
Mr je v službi.
kiddo v šoli.
malamiš v vrtcu.
ragazzino pa spi.
opazujem ga.
ne morem se ga nagledati.
kako neverjetni so novorojenčki.
kako hitro rastejo v centimetre,
v kilograme,
v očke.
vsako jutro se ragazzino pogovarja s cofki,
ki smo mu jih navezali za njegov god v kuhinjo.
tako všeč mu je moj frufru.
je ravno pravi kontrast belim stenam.
počasi se navajamo v pet.
danes je bilo prvo jutro,
da je malamiš želela priti v spalnico.
kar tako.
se malo stisnit.
tvoja sem,
mi je zašepetala.
pa tebe mam tud jada, dojenček.
aja, gabijel.
in dober dan, ponedeljek.





Ni komentarjev:

Objavite komentar