sprehod v gozd na sveto uršulo
je postal že skoraj tradicionalen.
no, letos nisem šla sama.
šla sem z ragazzinom v naročju.
...
šla sva skozi moker gozd.
zrak je bil hladen,
a na soncu je bilo še vedno tako prijetno toplo.
obožujem sprehod v gozd.
tu nikogar ne vznemirja jok,
ne tvoj,
ne od deteta ali otrok.
tu je glasen potok,
ki preglasi temne misli,
v soncu bleščeča se zlata praprot,
pa toliko malih bejbi smrečic,
listkov v obliki srca.
in danes sta bila poleg naju v gozdu še dva močerada.
♥
Ni komentarjev:
Objavite komentar