vsako jutro, ko se zbudim,
se vprašam,
če je to res.
ali sem morda samo zaspala sredi nekega apokaliptičnega filma.
kar ne navadim se.
in hkrati si želim,
da se mi ne uspe navaditi se.
da se dovolj zgodaj vse skupaj umiri.
in si spet privoščim občutiti čustva.
trenutno je to čisto preveč.
in današnji komorebi gre na seznam tisočih darov.
♥
1 kor, 15, 57
Hvala za ujete trenutke za dušo.
OdgovoriIzbrišiTudi sama se sprašujem isto in imam občutek, da vse to ni res.
Narava nas zopet uči, biti hvaležen za njene darove, kot včasih.