danes si želim,
da bi bila kot ona.
da bi imela trenirko z metuljčki,
vso popackano od igranja in tekanja po gozdu.
da bi bile kulske supergice z bleščičastimi srčki dovolj,
da presežem samo sebe.
...
pa sem danes na kraju penuel.
moja stegenska mišica je danes moj ego.
tako uglašena beseda.
in rana na stegnu mi odpira oči.
počasi.
in čisto malo.
in jutri bo nov dan.
♥
Ni komentarjev:
Objavite komentar