ta teden ju v šolo in vrtec pospremi mr.
tako nadlepo se mi zdi to.
in danes grem v filho po 9 tednih in 5 dneh.
cela mavrica občutkov se mi zgodi,
ko pomislim na to.
♥
ko mama preverja, ali sem si dobro razčesala lase,
vedno doživi žični zlom.
poglej, kaj vse imaš v laseh!
temu praviš, da si se dobro počesala?
deset minut si imela, da se urediš.
a bi lahko vsaj enkrat ...
ampak takrat je ne poslušam več.
saj pravim, da preveč govori.
če imamo srečo,
se od doma odpravimo,
ne da bi se mama spremenila v tulečega zmaja.
ampak po navadi gre kaj narobe.
ne najdemo tinetovih čevljev,
ker jih je stlačil v koš za perilo.
matej se jezi,
ker bi rad s seboj vzel indijansko bojno opremo
(skupaj z orjaško perjanico,
ki se mu vleče po tleh).
jaz dirjam okrog in iščem svojo telovadno opremo.
ja, moja mama ima težavo.
bog ne usliši njenih molitev.
čisto vsako jutro se razburja.
včeraj pa je bil poseben dan.
mama se je zbudila hripava.
namesto običajnega dobro jutro
se je iz njenega grla slišalo eno samo pridušeno hreščanje.
zato nismo slišali,
da se moramo obleči, si umiti zobe in priti na zajtrk.
mama je nekaj mahala in se kremžila,
ampak potem je obupala in izginila v kuhinjo.
ko je prišla naslednjič nam je pokazala,
da je ura 20 do osmih in da odhajamo od doma.
ni kričala.
pač pa smo začeli kričati mi.
tisto jutro je šel od doma v pižami in gojzarjih,
matej v zapackanih hlačah,
dveh različnih nogavicah in z viteško čelado na glavi,
jaz pa nepočesana, brez zvezka z domačo nalogo in lačna.
ni mi bilo všeč.
pa čeprav mama ni vpila.
Ni komentarjev:
Objavite komentar