ponedeljek, 13. julij 2020

o tej knjigi




to je knjiga,
ki jo imam te dni največ v rokah -
poleg ragazzinka,
ki je dojel, 
da sem doma in da bom pač njegova.
ves čas.
še z ''mama'' se drži moje kikle.
ah, seveda.
to zdrži, ko ni doma mrja.
takrat je pač druga zgodba.

na instagramu sem včeraj delila nekaj odlomkov iz te knjige.
všeč mi je.

da ne bo pomote.
jaz nisem nobena psihologinja.
sem samo mama,
ki ve, da je dala čez komaj ''v'' od vzgoje.
in sem pojedla že ene sedem kil zarečenega kruha.

rada poslušam, preberem knjige posnetke psihoterapevtov in psihiatrov,
ki delujejo pri nas.
tako prave se mi zdijo njihove klene vzgojne metode.
pa vendar se mi včasih zdi,
da ne vidijo človeka v človeku.
v staršu.
v otroku.
da namesto,
da bi opredeljevali čustva,
opredeljujejo osebe.

zato mi je všeč ta knjiga.
ker daje širši pogled na starševstvo.
malo me knjiga nervira in vznemirja.
pomaga mi,
da se zadržim in naredim korak nazaj -
da vidim,
kaj je pomembno in kaj ne,
da vidim,
kaj lahko naredim, 
da pomagam otroku postati boljša oseba.
to ni knjiga zvijač, nasvetov ali receptov.
knjiga se posveča odnosu,
ki ga lahko z otroki gradimo in ne,
kako bi z njimi lahko manipulirali.
avtorica spodbuja,
da se zazremo v svoje lastne izkušnje iz otroštva in 
s pomočjo teh izboljšamo odnose.

in dodam del odstavka s strani 190.
očitno se starši trme tako zelo bojijo, da že samo ko jo opazijo, 
pomislijo, da je otrok ne bo nikdar prerastel. 
pri igri ''ne dovoli mu, da zmaga'', ki se jo grejo starši, ni zmagovalcev. 
je samo manipuliranje, namesto da bi šlo za medsebojno povezovanje. 
ta igra ni resnična. 
je samo nekaj, kar si izmislijo starši.

Ni komentarjev:

Objava komentarja