od daleč se ne vidi vsega.
prebiram Vrnitev Mladega princa.
zgleda to ne bo knjiga na seznamu knjig 2020.
pa prepišem sem odstavek.
♥
"Predstavljaj si, da si reka, ki mora neizprosno naprej. Ko tečeš skozi gore, poskušaš najti pot najmanjšega odpora. Težave so kot kamenje na tvoji poti. Če ga nosiš s sabo, se bo nazadnje nagrmadilo v jez, ki bo zavrl tvoj korak. Če pa sproti premagaš kamen za kamnom, bo tvoj tok stanoviten, tvoja voda pa bistra - ob vsakem stiku s kamnom se bo bolj lesketala. Lahko se zgodi, da se boš začutil krivega in nevrednega tolikšne prosojnosti, pa boš poskušal skaliti svoje vodovje. Morda se boš polenil, se predolgo mudil na ravnicah in nazadnje zastal. Ali pa boš postal predrzen in v slapu strmoglavil po strmem pobočju; ali pa zabredel v vodnjak grap, kjer se boš nazadnje izgubil. Mogoče ti bo duša otrdela v led; ali pa bo svežina tvojega ljubečega dotika ugasnila med puščavskimi fatamorganami."
"Če bi bil reka, ne bi rad zamrznil pa tudi umrl v puščavi ne", je priznal.
"Torej neguj čistost, pa boš prosojen; goji darežljivost, pa bo vse okoli tebe rodovitnejše; prenovi se, pa bo tvoja svežina pogasila žejo, koder boš hodil. Zaupaj svojim idealom, pa boš navdihnil druge; zavedaj se svoje biti, pa boš predramil druge. Živi smotrno, z določenim namenom, pa boš uresničil svojo usodo."
Umolknil sem, in v tišini sta najina pogleda segla v daljavo, čez divje ravnice, in se počasi vzpenjala do modrih prikazni Andov.
Ni komentarjev:
Objavite komentar