sobota

po enotedenskem počitku se prav prileže spet ena sobota.

taka sončna.

taka, da pač ne moreš ostati kar doma.

Mr je bil zjutraj v hribih in izpolnil svojo letošnjo kvoto.

kar ne pomeni, da letos ne bo šel čez.

z miškolinom sva tačas pela, plesala in gopodinjila.

no, in miškolin je malce zadremal.

potem smo se odpravili na bled.

bil je čudovit sprehod.

miškolin je sicer enkrat vmes znorel zaradi svojih rokavičk,

ki mu gredo tako zelo na živce,

drugače pa je pridno čičal, opazoval in se vozičkal.

Mr je končno spet prišel do svojega fotkiča.

mu ga enkrat za spremembo nisem jaz speljala.

čeprav priznam, da me je imelo.

da naredim vsaj ene 500 fotk teh slavnih blejskih rac in labodov.

(ker ravno ene toliko jih že imam v arhivu, 

če Mr še ni zbrisal teh mojih fotografskih podvigov.

mogoče bom kdaj slavna tako pevka, da bom imela lahko svojo fotografsko razstavo.

in ne bo nobenega zanimal iso.

niti vajtbelens.

bodo vsi samo hvalili te perutninske fotografije.)
med vožnjo smo se hecali.

in nekdo je tudi sanjal.

doma nas je čakalo še sobotno kosilce in še malo mojstrovanja.

miškolina sva dala moji mami,

midva pa sva vrtala luknje v zid.

za police.

za deponijo.

in zdaj na vrsto še tisti cozy del sobote ...