ponedeljek, 3. september 2018

practising simplicity. 39 weeks and 1 day

videli smo se po parih tednih.
vav, uri.
a si ti noseča.
ja, v zadnjem mesecu in pol me je napihnilo.
bum.
pa se mi je zdelo,
da če je moj instagram poln trebuhov,
je prav,
da napišem nekaj iz nosečkinega dnevnika tudi sem.
morda pa (sploh zadnji del) pride kateri prav.


moja tretja nosečnost je moja prva nosečnost,
za katero sem si želela,
da jo speljem do roka in mogoče kak dan čez.
predvsem zaradi malemiši in kiddota.
je moja prva nosečnost,
ko nisem študentska mama.
to se mi je precej poznalo.
brez prekladanja po ljubljani,
čakanja na ure in vežbanja.
in še - 
na faksu ni bolniške.
tam večine ne zanima,
če si danes že trikrat bruhala in
če so otroci zdravi
ali si po službi letela z njim v zdravstveni dom v loko,
mulca dala atu
in se peljala nazaj v lj na operno igro,
ki je bila potem na licu mesta itak odpovedana.

v tretje me je približno vsak vprašal,
če je nosečnost načrtovana ali naju je presenetila.
(zdjale tuhtam, da si Mrja tega ni upal nihče vprašat.)
in potem uf, kva sta pogumna.
in koliko jih pa še mislita imet.
ja, kva pa njegov laufanje pa tvoja služba pa to.
oh, ne vem.
seveda me je strah.
zaupam pa, da bova zmogla.
da bomo zmogli.
malo bom zavijala z očmi.
malo bo on pobegnil od mene.
tam nekje aprila si bo že zelo želel,
da bi šla jaz nazaj v službo,
ker sem potem tisočkrat bolj prijazna punca.
malo bomo pa z ljubeznijo že nekako.

v tretje sem naložila app,
da vemo kako smo z bjbijem.
no, meni se zdi fino,
ker lahko otrokoma odgovorim,
ko me sprašujeta,
kako velik je zdaj naš dojenček.
in ker vsem tetam lahko brez zadrege odgovorim na vprašanje
v  katerem tednu pa si,
brez da se zmotim za ene dva tedna.
...

prve tri mesece sem bila dizaster.
kot sem bila že navajena.
odkrila sem brezalkoholno pivo.
to je bila približno edina stvar,
ki mi je takrat dobro dela.

dam si roko čez oči
in si rečem mene ni,
ko se spomnim,
da me je Mr ob treh popoldne našel spečo na kavču,
celo polepljeno s tistimi samolepilnimi listki.
malamiš se je očitno kar zabavala z menoj,
četudi je mene izklopilo. :)
no, jaz se do Mrjevega prihoda ne spomnim nič.

v četrtem mesecu se je slabost preselila na popoldanske
in večerne ure.
in od pol štirih do devetih popoldne nisem vedela zase.

ker vseeno nisem več 24 in ker ni prvič,
se mi je zgodila žila.
sicer jo z masiranjem z mešanico olj ohranjam v istem stanju
kot je bila maja,
a na izboljšanje čakam (in malo tudi računam) po porodu.

z mazanjem trebuha nisem bila tako pridna
kot prejšnje nosečnosti.

in še tri stvari so,
ki so to nosečnost naredile lažjo.

tiste nelepe podporne nosečniške spodnje hlačke.
zaradi njih mi na koncertih ni bilo težko stati,
ker mi trebuh ni otrdel.

potem je tu moja biba - materinska blazina,
s katero se objemam vsako noč,
kot da se bojim,
da bom padla s postelje,
če se je spustim.
(včasih se mi zdi,
da ima naše dete za svojo bibo moj mehur.)

našla sem nekaj čudovitih podcastov,
ki so krajšali nočna bedenja.





2 komentarja:

  1. Lepa nosečka:) Mirne zadnje dni in lep porod ti želim:)

    OdgovoriIzbriši
  2. Srečno draga Uri! Sedaj že vse veš, kako to gre in želim ti, da bo to en tak lep tiptop šolski porod, posebno srečen tudi zato, ker bo dete osrečilo tudi bratca in sestrco.

    OdgovoriIzbriši