spet dežuje.
na balkonu se je pozorila jagoda.
najbrž več ali manj zadnja.
Mr športa.
otroka gledata knjigo z vlaki in jesta drugo večerjo.
najbrž ne še zadnje.
jaz sem se končno lotila knjige,
ki jo vedno berem zadnje dni pred porodom
in dala napolnit power bank
in baterijo na fotoaparatu.
zjutraj me je kiddo poklical,
da kdaj že gre,
ker čaka na to že celo noč.
pa sva šla po blagoslov.
dopoldne sem prespala.
tole železo in prečukane noči
imajo svojo ceno.
posteljico je Mr sestavil.
posteljninica se suši.
popoldansko sonce ji je dobro delo.
prav tako vsem nam.
na dvorišču so narisali pokahontas
in Mr in kiddo sta odtekla svojih 900 m.
jutri dopoldne moram narediti prostor v kuhinji,
za kiddotov šolski kotiček.
sosedova mama mi v sredo prinese koreninico anemon.
komaj čakam naslednje poletje,
da (upam) zacvetijo tudi pri nas.
in trenutno imam eno veliko željo.
da dete počaka še par dni.
da z malomiš in kiddotom nežno začnemo
ta posebni september.
potem pa naj se prosim odloči,
da si želi na svet,
ker ga že vsi komaj čakamo.
#365daysofpractisingsimplicity
♥
Ni komentarjev:
Objavite komentar