petek, 23. avgust 2019

1000 darov

Saj si nisem mislila, da je to ustvarjanje, bežanje, ozdravljenje mojih ran. Včasih ne veš, kdaj prvič vstopaš skozi vrata, dokler nisi že notri.
Vzamem listek iz pletene košare na koncu pulta, na katerem je otroška risba sv. Patrika, se mi, ki je na poti na Irsko, kajti narisan je v čolnu in tisto na njegovem rokavu je zelo podobno deteljicam - in ga obrnem. Na zadnjo stran brez pomislekov, izzvana, načečkam: Seznam darov. Začnem s pisanjem seznama. Ne darov, ki si jih želim, ampak darov, ki jih že imam.

1 jutranje sence na starem parketu
2 na debelo namazana marmelada na opečenem kruhu
3 krik modre šoje z vrha smreke

To je začetek in nasmehnem se. Ne morem verjeti, kako se smejim. Pa saj to so povsem običajne stvari in morda niti ne vem, da so darovi, dokler jih ne zapišem na list in šele takrat delujejo tako. Darovi, ki jih podarja On. To pisanje - to je kot nekakšna ... ljubezen, ki jo odvijamo iz darilnega papirja.
Morda nam je ulita kot rokavica.

16 listnati vonj po življenju, ki prihaja iz cvetličarne
17 škripanje njenih starih kolen
18 mrzel veter, ki mrši lase

In, ko hiša trdno zaspi in le pes na dvorišču kot ponorel laja v hladni, zaobljeni mesec, se ozrem na prvi dan, ko sem začela naštevati tisoč darov.

takole konec avgusta se vedno znova sprašujem,
kaj ko bi zaprla tale blog.
čez en mesec bo že sedem let kar ga pišem.
pa sem danes prebrala tole v knjigi tisoč darov.
(mimogrede to je knjiga,
ki spada na moj sos kup,
kjer imata mesto samo še sveto pismo in antologija pavčkove poezije)

in prepišem sem.
ker je eucharisteo tudi moj jezik.

in tu ima posebno mesto.
tudi zate.





4 komentarji:

  1. Super se bere... Si jo moram dati na seznam... Ko bom nekoč spet prišla do kakšne 'neštudijske' knjige...

    OdgovoriIzbriši
  2. Da ne bi zaprla bloga... ! :) <3

    OdgovoriIzbriši
  3. Ne ne... Nič zapret. Rada te berem.

    OdgovoriIzbriši
  4. Nedeljsko. Za dušo.
    Ne veš, kako zelo sem vesela za ta tvoj blog. Da sem ga našla, da lahko vsakič zvečer preberem tvoje zapise, ki mi dajo misliti, da razmisljam o zivljenju, trnutku, dnevu.. Mislim, da je tvoj blog dar za nas. Hvala ti za vse to. In hvala za rahločutne, čuteče fotografije z dušo.
    Prijetno in doživeto nedeljsko popoldne ter vse dobro k vam. ❤️
    P.s: Nikar ne razmišljaj, da ga zapreš, ker morda si nekomu poslan dar od zgoraj.

    OdgovoriIzbriši