sreda, 14. avgust 2019

ogrlica


nana me prosi.
ko bom zrastla,
mi boš posodila te uhane.
seveda bom,
ji odgovorim,
kako so čudoviti, kajne.
mhm, se nasmehne in jih še počuti,
kot temu reče ona.
danes jih nosim.
tako posebni so.
in potem se me ragazzino med spanjem oklene okrog vratu.
tako hvaležna sem za najdragocenejši zaklad.

Ni komentarjev:

Objava komentarja