pracitising simplicity. #momlife

kk ste kej,
me vpraša.
mislim,
da je minilo vsaj ene 6 let odkar sva se zadnjič videla.
jah, kaj naj mu rečem.
ga sploh zanima kako smo.
naj mu razlagam vse podrobnosti,
da nana po levjem kralju včeraj ni spala,
da je kiddo zagnal cel halo danes zaradi ipada,
da je ragazzino spal 45 min -
v dveh delih,
ampak da drugač so pa res zlati otroci,
samo zdajle jim je malo vroče
in se ne obnašajo prav nič kaj marketinško.
pa saj so otroci,
se hitro streznim sama pred seboj,
saj imajo pravico.
ah, kje pa.
ne straši ga, uri,
si rečem.
odgovorim mu le dobro smo.
tudi on je dobro,
mi pritrdi.
in mi vošči lep vikend.
aja, saj res.
še to.
...

tudi spodnji zapis je ostal v osnutkih.
in je potreboval skoraj pol leta,
da pride na vrsto.
mirno petkovo popoldne.
♥

kako ste pa kej drugač ...
to je vprašanje,
ki ga mama trem dobi res pogosto.
ampak res pogosto.
ne vem, če tudi papa trem dobiva to vprašanje.
in za odgovorom dobro smo se ponavadi skriva še vsaj ene sedem odstavkov ...
ampak nima smisla ljudi mučiti s podrobnostmi,
ker še vedno velja,
da če smo zdravi, 
smo v redu.
pika konec amen.
no, vseeno.
...
pospravila sem sivaste bunde,

debele kape

in maruškaste škornje.
(čeprav smo danes skozi okno gledali novozapadli sneg)

kupila sem ji gumijaste škornje.

z metuljčki.

ki jih malamiš nosi v dnevni.

končno smo posejali tisto gorčično seme.

ki ni gorčično ampak 

so semena sončnic in anemon.

z malomiš sva šli k frizerju.
tako ad hoc,

kakor mi je najljubše.

no, danes v knjižnico ne greva,
ker se gremo kazen.

ragazzino je čudovito dete,

staro pol leta in še malo,

ki rado je.

tudi zeleno barvo.

no, hrano zelene barve.
se rado kotali in trga časopisni papir.

malamiš vozi kolo.

kot razlaga zdaj ona,

mi je mami dala en evro, 

ker sama vozim kolo in padem.

malamiš tudi vedno pride domov z lepšo frizuro

kot je šla v vrtec.

kiddo bere.

odpirajo se mu velika vrata.

v svet kapitana gatnika in v sveto pismo.

no, šolska vrata se zaklepajo.

uf, je pritekel v vrtec k meni v torek,

na šolskih vratih je obvestilo.

a je mogoče že konec pouka.

em, to obvestilo je tu od drugega dne šolskega leta, kiddo,

mu razložim.

in ja, šolska vrata se zaklepajo.

petnajst do štirih.

vsak dan.

kiddo se v šoli gre pevske med odmorom,

pevske pred poukom.

in ob petih popoldne ugotovi,

da je pozabil na pevske po pouku.

no, naslednji dan je ugotovil,

da jih ni bilo.

naslednji dan je tudi ugotovil,

da je bil danes brez naloge.

in naslednji dan prav tako.

danes je bil brez copat.

po svetem angelu mi je v avtu razlagal,

kako se oživlja dojenčke

in kako se uporablja defibrilator.

in da ga je zdravnica špela dvakrat poklicala,

da ji je pomagal.

mene odnašajo hormoni.

te menstruacije s skodelico so smešne.

od popka navzgor je pač normalni dizaster,

od popka navzdol pa kot da ni nič.

Mr se gre pomladansko kihanje.
in teče.
in hodi v službo.
nas vozi naokoli.
in skrbi, da seo, smo dobro.
no, tako smo.
dobro,
z vsem, kar paše zraven.
♥