practising simplicity. baby wearing

in potem rodiš.

še pljuča so iz sebe.
(kaj šele srce.)
ne vedo prav dobro,

kaj bi sama s seboj.

kam bi dihala.
ker je kar naenkrat toliko prostora.

in dete prvih 14 dni lepo spi v košari.

in potem pride tretji teden.

in krčki.

dete spi dobro le v naročju.
...

če rodiš dobre štiri kile sreče,

potem je pri treh tednih dete,

če je vse lepo in prav,

bliže šestim kilam kot pa petim.

in roke in hrbet in vrat

ne zmorejo več vsega nošenja.

zadnjič sem Mrju rekla.

da ne vem,

za kateri izum sem bolj hvaležna.

za flaško ali bobico.

ker brez enega ali drugega ne vem,

kako bi zrasli moji otroci.

tako dobro je, 

ko lahko imaš vse svoje vesolje v naročju

pa imaš še vedno prosto roko za kiddota in še eno za malomiš.

in ko lahko večerno rutino preživiš mirno.

in ko si lahko tam okrog enih privoščiš en kafčk.

tudi takle.

#sillymama

♥

ta zapis je ostal med osnutki.
kaj pa vem zakaj.
danes čutim,
da mora vseeno med ljudi.
ker ni večje zmote kot ta,
ki ti ji lahko predstavijo.
da ko se dete rodi,
bo spalo v špampku.
in prosim,
temu se ne reče razvajanje otrok.
razvajanju otrok se reče kinderjajčki.
....
ps.
in danes ima ragazzino že skoraj deset mesev in pol.
in še vedno ga rada uspavam takole.
in zraven popijem kafčk.
pps. mislim, da je le še kak dan
v spletni trgovinici popust na nosilke.
♥