zbudim se ob 3.47.
preverim, kako je.
ok, zbudil se je in je na trasi.
in zaspim nazaj.
ob 6h spet preverim stanje.
naredim screenshot.
kaj pa vem,
ne zaupam najbolj tem live trackom.
ko se slišiva,
mu rečem,
da vidim,
kje je.
no, ugotoviva,
da tam ni.
pove mi še,
da je spal štiri ure,
da se približuje postaji
in da nima signala,
da se slišimo kasneje.
kliče me žusto,
da bo on šel tjale v italijo,
ker ti tracki ne delajo.
nasmeji me.
povem mu,
da je spal štiri ure,
da je na tekmi in je že na prvi postaji
in da je ok.
to je optimalno,
mi odgovori.
ja, si mislim tudi jaz.
dopoldne si damo ogromno opravit z deco.
nana se zjoče vsakič,
ko se spomni na Mrja
in že četrtič gledala hrestača.
in že četrtič gledala hrestača.
kiddo je kolednik
(kolebnik, če vprašaš nano)
- pastir z belim trakom in zvezdo.
lahko mi rečeš kar ninja, mami,
mi reče v avtu,
ko prazni žepe polne sladkarij,
ki jih je dobil.
po kosilu se čas ustavi.
ragazzino zaspi.
kiddo in nana se ukvarjata z vernijem.
v moje misli se prikrade tisti votel in okoli ga pa nič ni.
pogledam na track,
67tič.
vidim, da zdaj pa zares deluje.
naredim si še screenshot.
nana bi zdaj sneg.
uf,
se popraskam po laseh in malo zavijem z očmi.
in ji rečem,
da najprej opravilo -
nogavice poparčkat.
iz dnevne se po treh minutah sliši tak radosten smeh.
nana in kiddo delata angelčke namesto v sneg
kar v nogavice.
nasmejem se še jaz.
tako dobro dene.
zvečer gremo še na nežen obiskec in
med potjo nazaj kiddo najde v kapuci še dva bombona s koledovanja.
...
otroci spijo.
najdem samovo fotko na s1 ig.
tako hvaležna sem zanjo.
in potem še dopiše,
da sta pravkar govorila,
da je ok,
da lahko mirno zaspim.
...
preden tu končam,
seveda spet preverim track.
blizu cerkvice svetega urbana na vremščici je.
še dobrih 81 km in pol.
mirno noč vsem.
♥
Ni komentarjev:
Objavite komentar